Ostrc zavrnil izredno zvišanje zdravstvenega prispevka

Vir: Facebook (Tadej Ostrc)

Minister za zdravje Tadej Ostrc je zavrnil predlog, po katerem bi obvezni zdravstveni prispevek marca prihodnje leto zvišali na 48,60 evra mesečno. Redna letna uskladitev ostaja v veljavi, zato bi se prispevek po sedanji oceni s 39,36 evra zvišal na 43,11 evra. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) minister pričakuje pregled stroškov in pojasnilo, kaj pacienti dobijo za denar, ki ga že prispevajo. Konec oktobra je bila pri storitvah, ki jih v tedenskih poročilih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), najdaljša dopustna čakalna doba presežena pri vsakem četrtem naročilu. Preden bi zavarovancem naložili višji prispevek, bi morali po mnenju družinskega zdravnika Matije Ambroža najprej preveriti, zakaj v javnih zavodih toliko preplačujejo nabave.

Kot smo v Domovini  že poročali, je Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi pričakovanega primanjkljaja predlagal, da bi obvezni zdravstveni prispevek 1. marca 2027 poleg redne uskladitve izredno zvišali še za 5,49 evra. Minister za zdravje Tadej Ostrc je danes v izjavi za medije predlog zavrnil. Skupščina ZZZS bo pobudo obravnavala 25. novembra. Če jo podpre, jo bo posredovala vladi. Za izredno zvišanje bi moral državni zbor spremeniti Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. »Finančnih izzivov zdravstvenega sistema ne moremo reševati tako, da vedno znova dodatno obremenjujemo ljudi,« je dejal Ostrc. Od ZZZS pričakuje podatke o tem, koliko stanejo posamezne storitve, kakšne rezultate z njimi dosegajo in kje se preiskave ali administrativni postopki po nepotrebnem ponavljajo. Koliko bi lahko zavod s temi ukrepi prihranil prihodnje leto, minister ni povedal.

Prispevek se zvišuje, na prvi pregled še vedno predolgo čaka več deset tisoč ljudi

Ob uvedbi januarja 2024 je obvezni zdravstveni prispevek znašal 35 evrov mesečno. Marca 2025 se je zvišal na 37,17 evra, letos na 39,36 evra. Če se uresniči projekcija ZZZS, bodo zavarovanci po redni uskladitvi marca prihodnje leto plačevali 3,75 evra več kot danes. Končni znesek bo odvisen od rasti povprečne bruto plače v letu 2026. Medtem številni zavarovanci niti na prvi specialistični pregled ne pridejo v predpisanem roku. Po podatkih NIJZ je bilo 28. oktobra pri prvih kurativnih pregledih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo 44.960 naročil. Samo na prvi dermatološki pregled je predolgo čakalo 12.727 od 27.004 naročenih, torej skoraj polovica. Na prvi kardiološki pregled je čez dopustno mejo čakalo 6347 ljudi.

Ostrc je ob tem navedel primerjavo s Hrvaško. Po njegovih podatkih je slovenska zdravstvena blagajna lani zbrala 5,8 milijarde evrov, hrvaška pa 6,7 milijarde za skoraj dvakrat toliko zavarovancev. Preračunano na zavarovano osebo je slovenska blagajna zbrala približno 2600 evrov, hrvaška pa 1650.

ZZZS bi moral pacientu poiskati zgodnejši termin

Minister je med ukrepi za boljšo dostopnost izpostavil predlog Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva, ki so ga po njegovih besedah že predstavili socialnim partnerjem. Če bi moral pacient na pregled ali poseg čakati dlje od najdaljše dopustne čakalne dobe, bi moral ZZZS preveriti, ali ga lahko prej sprejme drug izvajalec v javni mreži. Pacientu bi ponudil zgodnejši termin in ga ob njegovem soglasju tudi prenaročil. Možnost za prihranke Ostrc vidi tudi pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih, za katere gre po njegovih besedah skoraj 700 milijonov evrov, pred približno desetletjem pa je zanje šlo od 200 do 250 milijonov evrov. Delovna skupina še pripravlja spremembe. Minister je kot cilj navedel zgodnejši dostop bolnikov do zdravljenja, da bi se lahko vrnili na delo, ko jim zdravstveno stanje to dopušča. Zagotovil je, da bodo zavarovanci ohranili obstoječe pravice.

ZZZS za prihodnje leto napoveduje 136 milijonov evrov primanjkljaja

Del finančnih težav je Ostrc pripisal odločitvam prejšnje vlade Roberta Goloba. Ko je država leta 2024 ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je zdravstvena blagajna prevzela plačevanje storitev v deležu, ki so ga prej krile zavarovalnice. Po ministrovih navedbah je že takrat med prihodki iz novega obveznega prispevka in prevzetimi obveznostmi nastala razlika približno 135 milijonov evrov. Za leto 2027 jo ZZZS ocenjuje na skoraj 188 milijonov. Dodatnih 123 milijonov evrov odhodkov bo zdravstveni blagajni prihodnje leto po ministrovih podatkih prinesla plačna reforma v javnem sektorju. Med razlogi za rast stroškov je navedel še zvišanje minimalne plače in uvedbo zimskega regresa.

Na ZZZS opozarjajo tudi na zmanjšanje proračunskih sredstev. Oktobra se je zakonska zgornja meja letošnjega transferja iz državnega proračuna znižala s 520 na 420 milijonov evrov. Zavod je 11. novembra že sporočil, da bo del obveznosti do pogodbenih in drugih partnerjev, ki zapadejo letos, lahko poravnal šele v začetku prihodnjega leta. Za leto 2027 ZZZS računa na 380 milijonov evrov iz državnega proračuna. Tudi ob načrtovanih ukrepih za omejitev odhodkov zavod v obveznem zdravstvenem zavarovanju pričakuje približno 136 milijonov evrov nepokritega primanjkljaja. Predlagano zvišanje prispevka na 48,60 evra bi po njegovih izračunih prihodnje leto prineslo približno 141 milijonov evrov dodatnih prihodkov.

Matija Ambrož: »Kaj bomo spremenili, da bo 7 milijard dovolj?«
Družinski zdravnik Matija Ambrož je na Facebooku opozoril na rast prihodkov ZZZS. Leta 2020 je zavod zbral 3,26 milijarde evrov, za letos je načrtoval 6,9 milijarde, od tega 663 milijonov za dolgotrajno oskrbo. Ambrož vidi težavo v nepregledni porabi, predragih nabavah in pravilih, ki vodstvom javnih zavodov puščajo premalo svobode pri organizaciji dela in nagrajevanju zaposlenih. Togost javnih zavodov po njegovi oceni vpliva tudi na izbiro specializacije. V prvem roku jesenskega razpisa je na 133 mest za družinsko medicino, pediatrijo in urgentno medicino prispelo le 29 prijav, od tega 17 na 90 mest za družinsko medicino. Na Koroškem se po njegovih besedah posledice omejitev kažejo pri dermatologiji. Dermatologu v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bi za izpolnitev pogoja dveh let izkušenj zmanjkala dva meseca, tudi specializantke iz regije pa takoj po specialističnem izpitu ne bodo mogle prevzeti vloge odgovorne nosilke dejavnosti.

Ambrož je opozoril še na manjše koncesionarje, ki jih lahko napovedani zamik plačil ZZZS spravi v likvidnostne težave, medtem ko jim politika očita, kako razpolagajo z dobičkom. Sam se zavzema za to, da bi pri vseh izvajalcih, ki jih plačuje ZZZS, presojali predvsem kakovost, varnost in celovitost obravnave pacienta.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike