Papež v "najpomembnejšem zunanjepolitičnem govoru" od ideološke kolonizacije do migracij, razoroževanja in tradicionalne družine

Embed from Getty Images

Papeža Frančiška je že od začetka njegovega pontifikata težko popredalčkati po zahodnjaški levo-desno logiki: pri nekaterih temah je precej progresiven, pri drugih izrazito tradicionalen. 

Današnji nagovor diplomatov v Vatikanu, ki velja za papežev najpomembnejši govor leta na področju zunanje politike, je to še enkrat dokazal, piše Crux Now.

Papež Frančišek se je dotaknil vseh že znanih družbenih vprašanj, na podlagi katerih se je svet navadil gledati na papeža kot na nosilca progresivne misli: od ekološke osveščenosti, imigracije, pravico do zdravstvene oskrbe, nasprotovanja širjenju orožja, do neodobravanja prenosa ameriškega veleposlaništva iz Izraela v Jeruzalem.

Koga bi v resnici morale ščititi "človekove pravice"

Ob komentiranju zgoraj omenjenih družbenih vprašanj pa je tudi opozoril na 70-letnico Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo leta 1948 sprejeli Združeni narodi. "S krščanskega vidika obstaja pomembno razmerje med sporočilom evangelija in priznavanjem človekovih pravic v duhu tistih, ki so pripravili Splošno deklaracijo o človekovih pravicah," je dejal.

Po drugi strani pa je opozoril, da je več skupin ljudi, ki se jim pravice nenehno odvzemajo: nerojeni otroci, starejši, ženske, ki trpijo nasilje, žrtve trgovine z ljudmi.

Resnično varstvo človekovih pravic bi moralo vključevati široko družbeno agendo, ki bi si med drugim prizadevala za dostopno zdravstveno oskrbo in prizadevanje za mir.

V tem kontekstu je odločno pozval k razorožitvi, ki bi bila  "protistrup tretji svetovni vojni,"  ki se po njegovo bije "po koščkih", v obliki kroničnih, nerešenih in včasih celo prezrtih konfliktov po svetu.

Liberalna ideološka kolonizacija

Obenem je papež opozoril na"sporne predstave o človekovih pravicah", ki se so razširile v 60. letih in bi lahko vodile v obliko "ideološke kolonizacije".

Ta pojem je papež Frančišek uporabil že večkrat, predvsem v smislu zahodnih držav, ki programe pomoči v tretjem svetu pogojujejo s sprejetjem liberalne spolne etike. Afriški škofje že več let pravijo, da zahodnjaške vlade in nevladne organizacije ponujajo pomoč pri gradnji cest pod pogojem, da se v šolah sprejme določen učni načrt o spolni vzgoji ali pa odobri širjenje kondomov v sklopu kampanj proti okužbi z virusom HIV.

Embed from Getty Images

Brez družine se svet ne bo mogel spopasti z izzivi prihodnosti

V govoru se je papež odločno postavil v brani tradicionalni družini kot "zvestemu in neločljivemu zakramentu ljubezni, ki združuje moškega in žensko."  Dandanašnje zmanjšanje spoštovanja do družine je povezal z "demografsko zimo", ki se v nekaterih delih sveta odraža v rekordno nizkem številu novorojenih. Obžaloval je tudi, da družine trgajo vojne, revščina in migracije.

"Menim, da je nujno sprejeti pristne politike za podporo družini, saj sta od tega odvisna prihodnost in razvoj držav," je dejal. Po njegovem brez tega ni mogoče vzpostaviti družb, ki bi zmogle premagati izzive prihodnosti.

Migracije niso nekaj novega

"Dandanes se veliko govori o migrantih in migracijah, včasih zgolj zavoljo podpihovanja primarnih strahov," je dejal. "Ne sme se pozabiti, da migracije obstajajo od nekdaj, kot tudi ne dejstvo, da je svoboda gibanja, možnost zapustiti svojo državo in se vanjo vrniti, temeljna človekova pravica." Prav tako se pri govorih o migrantih ne sme pozabiti, da so predvsem ljudje.

Papež je v svojem govoru poleg tega pozval k dialogu pri konfliktih, ki so sejali nemir v zadnjem letu: med njimi se je spomnil na konflikt ZDA s Severno Korejo, konflikt med Palestino in Izraelom, dogajanju v Venezueli, Južnem Sudanu in Ukrajini.