Zunanjepolitično soočenje na TVS: Ko se Golob kiti s tujim perjem

Soočenje na temo zunanje politike je sicer potekalo dinamično, ko gre za vsebino, pa so se pokazale izjemne razlike v podkovanosti med sogovorniki z izkušnjami v zunanji politiki – povečini z desne sredine – in populističnimi bravurami predstavnikov levega pola.

SDS je tako zastopal nekdanji veleposlanik Tone Kajzer, trojček NSI+SLS+Fokus nekdanji predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat, Demokrate pa nekdanji zunanji minister Anže Logar. Prerod je zastopal obramboslovec in evropski poslanec Vladimir Prebilič, in v stranki Zaupanje, v imenu katere se je soočenja udeležil nekdanji zunanji minister Karl Erjavec. SD je zastopal podpredsednik Luka Goršek, Levico minister za delo Luka Mesec, stranko Mi socialist Miha Kordiš, Svobodo pa premier Robert Golob.

Kje je pa zunanja ministrica?

Seveda je zmotila odsotnost najbolj odgovorne za slovensko diplomacijo – zunanje ministrice Tanje Fajon. Golob je sicer že v uvodnem odgovoru pojasnjeval, da je zunanja ministrica odsotna zaradi izjemnih naporov, ki jih vlaga v reševanje slovenskih državljanov, ki so obtičali na nemirnem Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot se je razvijala razprava, bolj se je zdelo, da razlog tiči drugje; da si Golob skuša dobra dva tedna pred volitvami okititi s tujim perjem, torej pobrati zasluge za operacijo vračanja Slovencev v domovino. Čeprav ta še zdaleč ne poteka brez zapletov.

Na vprašanje, zakaj se Slovenija ni odločila za posredovanja v okviru EU, je odgovoril, da ima unija sicer mehanizme, ki pa so prepočasni. Hvalil se je, da je Slovenija organizirala že štiri evakuacijske lete, in ni pozabil dodati, da nam pri tem »Evropa zavida«. Da niso želeli čakati na dogovor na evropski ravni, pač pa ljudi čim prej spraviti domov, je potrdil tudi Luka Goršek.

Če se ljudi naplahta, izgubijo zaupanje v državo

Bistveno bolj kritičen je bil Tone Kajzer, ki je opozoril na demontažo sistema, ki je še v času pandemije covida deloval povsem učinkovito.

V tej fazi je pomembno, da slovenske državljanke in državljani varno pridejo v Slovenijo, je dodal Anže Logar. Opomnil pa je, da je kriza evropske države ujela nepripravljene, četudi so nekatere že sredi januarja pozivale svoje državljane, naj se ne odpravljajo v to regijo. Po njegovi oceni je slovenska država reagirala prepočasi, prva dva dneva so ljudi celo pozivali, naj se obračajo na turistične agencije. Že davno pa je minil tudi rok, ko bi moral predsednik vlade sklicati sejo sveta za nacionalno varnost, je povedal Logar.

Jožef Horvat se je obregnil tudi ob komunikacijsko nedoslednost predsednika vlade, ki je že v torek govoril, da ima Slovenija pripravljena dva čarterska poleta, o katerih potem ni bilo ne duha ne sluha. Ko so v ljudje v stiski in takšno zagotovilo ni uresničeno, ljudje »izgubijo zaupanje v državo« je opozoril poslanec NSi.

Luka Mesec: Nismo podporniki iranskega režima (?)

Karl Erjavec pa je dodal, da so obveščevalne službe verjetno obveščale pristojne o razmerah na Bližnjem vzhodu in o možnostih, da pride do napada. »Zgrešeno je bilo, da se državljankam in državljanom ni pravočasno sporočilo, naj ne potujejo v to regijo,« je bil kritičen.

Vladimir Prebilič pa je med drugim dejal, da se je na tem primeru tudi pokazalo, da ZDA praktično niso več evropske zaveznice.

S strani skrajne levice smo medtem lahko poslušali že večkrat slišane fraze o kršenju mednarodnega prava, o domnevnem genocidu nad palestinskim ljudstvom in podobnem. Je pa Luka Mesec izrekel zanimivo trditev, v katere iskrenost bi lahko vsaj podvomili. Dejal je namreč, da niso podporniki iranskega režima.

Izvirni grehi Bližnjevzhodnega konflikta

Vojno na Bližnjem Vzhodu je treba videti v kontekstu, je sogovornike opomnil Kajzer. »Pozabljamo, da se je erozija mednarodnega reda, mednarodnega prava, na katerega se vsi sklicujejo, začela z agresijo stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov na sosedo,« je dejal nekdanji veleposlanik. Gre seveda za že štiri leta trajajočo agresijo Ruske federacije na Ukrajino.

Horvat pa je kot osrednji datum, ki je povzročil izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu, označil 7. oktober 2023, ko je teroristična mreža Hamas napadla Izrael. Ameriški predsednik Donald Trump danes ne sprašuje, ali podpiramo njegovo politiko, ker mu je vseeno. V Sloveniji pa tudi nismo v položaju, ko bi lahko Ameriki pridigali, je pripomnil Horvat.

Zavezniki nas ne poslušajo

Edini način, da lahko vplivamo na zaveznike, je po besedah Kajzerja ta, da smo kredibilni in se z njimi pogovarjamo, da nas poslušajo. »Zdaj nas ne poslušajo, to je dejstvo,« je dejal Kajzer.

Sogovorniki so sicer bolj ali manj enoglasno poudarili pomen Evropske unije za položaj Slovenije v mednarodnem prostoru, obenem pa opozorili tudi na pomanjkanje vrhunskih državnikov na evropski ravni. Rešitev ni manj, ampak več Evrope, je dejal Prebilič.

Horvat pa se je zavzel za vzpostavitev učinkovitejšega sistema odločanja, za nadaljevanje širitvenega procesa ter za zavarovanje vrednot, na katerih Evropska povezava temelji.