Peto kolo [PODCAST]: O interpelaciji, samokritiki in družbenemu angažmaju

Ob interpelaciji Janezu Ciglerju Kralju, se o Karlu Erjavcu ne pogovarja nihče več. Ali je šlo le za dimno zavezo za galanten umik nezaupnice, ali pa je minister posredoval svojo voljo, da so Iskreni dobili denar, ki jim ni bil namenjen, izveste v tokratnem podcastu Peto kolo.

Če nadzorni procesi ne bodo pokazali nepravilnosti, bi se moralo za ministra končati pozitivno. »Govoriti o tem, da zato, ker si bil nekje dejaven v svoji preteklosti ali pred nastopom funkcije, da si avtomatsko pri nečem udeležen ali pod sumom, je to neka primitivna logika, ki ne pije vode ...«

Po drugi strani predstavljajo Iskreni idealni povod za kulturnobojniški refleks, ki se ga na vse pretega skuša sprožiti: »Če si drugačen od prepričanja določene skupine, si označen kot nenormalen, čeprav v demokraciji stvari tako ne bi smele funkcionirati.« Žal pa se prevečkrat pokaže, da gre ob manjku vsebine, le za politično metodo: »Če uspemo zrušit enega ali več ministrov, bo vlada težko nastavila novega. To je končni cilj.«

V drugi polovici pa o tem, do katere mere moraš biti apologet političnim potezam ene ali druge strani ob javnih nastopih: »To, da se z nekom pogovarjaš, še ne pomeni, da se z njim strinjaš. Poanta je ponuditi različne poglede in dati s tem gledalcu možnost, da se sam odloči. Ko umre pogovor, umre demokracija.«

Na vprašanji, ali konservativna stran zapade v moment, da v želji po dialogu zanika samo sebe ter ali s(m)o konservativci preveč samokritični, in to uporabljamo kot izgovor za slabše družbeno udejstvovanje, pa si lahko odgovorite tudi ob modrovanju stalnih komentatorjev Martina Nahtigala, Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica.

Vabljeni k poslušanju!