Po anketi POP TV Bratuškova kljub krivični razlastitvi lastnikov podrejenih obveznic javnomnenjsko nagrajena

Uredništvo
Vir osnovne foto: Facebook, fotomontaža: domovina.je
Z namenom, da bi k cepljenju vendarle spodbudila tudi pragmatični del prebivalstva ter s tem preprečila preobremenitev bolnišnic in presežne smrti, vlada zateguje pogoje PCT in ponekod "T" tudi odpravlja. Takšen pristop pa od podpore vladajočim ne odvrača le standardnih nasprotnikov desnosredinske oblasti, temveč nezadovoljstvo povzroča tudi v delu lastnih volivcev, zagovornikov bolj odprtega in svobodnega pristopa tako do koronavirusne realnosti kot do cepljenja. 

Vse to se odraža v razmeroma nizki podpori delu vlade, (manjšemu) padcu podpore koalicijskim strankam in večanju deleža neopredeljenih. V komentarju uredništva pa razlagamo, zakaj to ni samo zdravstvena, temveč tudi politična naložba v prihodnost, tudi za ceno trenutno nižjih rejtingov. 

Kot tudi izpostavljamo svojevrsten fenomen Stranke Alenke Bratušek, ki kljub sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice o napačno izvedenem postopku razlastitve lastnikov podrejenih obveznic, kar bo davkoplačevalce najbrž stalo kar precej denarja, doživlja izbruh javnomnenjske podpore.  

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi med opredeljenimi anketiranci SDS zbrala 25,4 % podporo, Socialni demokrati bi dobili 16,3 % opredeljenih glasov, Levica pa 13,6 %. Sledijo LMŠ z 11,9 %, SAB z 8,8 % in NSi s 6,6 %. Pod parlamentarnim pragom bi ostala SLS z 3,4 %, SNS z 2,4 %, DeSUS z 1,7 % in SMC z 0,7 % podporo opredeljenih. Nekaj uspešnejši bi bili Pirati z 2,9 % opredeljenih in Dobra država z 0,8 % opredeljenih. Druge stranke bi volilo 3,4 % opredeljenih, pri čemer raziskava ne navaja, katere so to.

Pomembno pa se je povečalo število tistih z odgovorom "ne vem" - iz 23,3 % na 26,1 % sodelujočih v anketi. Desetina anketirancev pa pravi, da ne bi volila nobene stranke.

V primerjavi treh septembrskih anket so odstopanja praktično pri vseh strankah, razen pri SNS.



Dodajamo še tabelo podpore strankam v prejšnjem in sedanjem mesecu med vsemi vprašanimi, kot so jo pripravili na 24ur.com.



Delo vlade po tej anketi podpira 29 % vprašanih, nasprotuje pa mu 63 %. Najbolj priljubljen politik je Borut Pahor, sledijo Ljudmila Novak, Igor Zorčič, Janez Poklukar in, s skokom meseca, Anže Logar. Do konca deseterice so razvrščeni še Vrtovec, Fajon, Han, Tonin in Tomc.

KOMENTAR: Uredništvo
SEPTEMBER_Mediana_STRANKE
Ob tokratni anketi je vredno izpostaviti dvoje. Najprej; vse ankete kažejo na relativno nizko podporo delu vlade, kar pa ne prinaša politične koristi opoziciji. Oboje je posledica koronavirusne situacije, v kateri se državljani delijo po drugi logiki kot sicer - tokrat ne gre za, če poenostavimo, "leve ali desne", temveč za podpornike in nasprotnike uveljavljanja PCT in cepljenja. In medtem ko tisti levoliberalnih ali socialističnih nazorov, ki so odločni zagovorniki cepljenja in PCT, strank desno od sredine ne bodo podpirali tudi zdaj, ko v vladnih škornjih izvajajo restriktivno politiko za zajezitev virusa, pa jim podporo, vsaj pri oceni dela, delno pa tudi splošno strankarsko, vsaj začasno odtegujejo tudi nekateri njihovi lastni volivci, ki nasprotujejo tovrstnemu oblastnemu "vsiljevanju" preverjanja PCT in cepljenja, kot to doživljajo sami. Prav tako okrepljeni glasovi proti vladi bolj kot sicer prihajajo iz vrst politično pasivnega prebivalstva, ki se ta trenutek angažira v protestih proti ukrepom za zajezitev virusa. Tovrstna situacija je za politiko na oblasti, katerakoli bi že bila, izjemno neugodna, saj s svojim ravnanjem razburjajo tudi del lastnega jedrnega volilnega telesa. Pa vendar je zadaj gotovo zavedanje, da bodo tako (v prvi vrsti) v zdravstvenem kot političnem smislu plačali nižjo ceno, če ukrepe zategnejo zdaj in zmanjšajo priliv v bolnišnice ter presežne smrti, kot pa bi jo plačevali v primeru preobremenitve ali celo odpovedi zdravstvenega sistema ali velikega deleže presežnih smrti, če bi ta trenutek ravnali bolj pragmatično. Obenem je jasno, da tovrstni politični oportunizem na račun zdravja ljudi ne bi bil samo moralno sporen, temveč bi jim ga zameril drugi del volilne baze, ki nevarnosti koronavirusa jemlje smrtno resno. Koalicija bo torej nizke rejtinge ta trenutek morala požreti, v upanju, da bo v času volitev korona-situacija, kot smo ji priča sedaj, kar se da oddaljen spomin ter da bodo želi benefite višje precepljenosti prebivalstva, ki ga ta pristop prinaša. Po drugi strani pa se samo v Sloveniji lahko zgodi, da političarka, oziroma po njej imenovana stranka, kateri bi bila v vsaki normalni demokraciji naložena objektivna politična odgovornost za prvovrstni fiasko pri razlastitvi lastnikov podrejenih obveznic bank v času sanacije bančne luknje, v času neposredno po odločitvi ESČP javnomnenjsko prosperira. Kaj takšnega je mogoče samo v sistemu, kjer imajo osrednji mediji izrazito dvojna merila do akterjev različnih političnih opcij in Alenka Bratušek ima veliko srečo, da je na "pravi", to je levi, strani političnega boja ter da je strategi iz ozadja še niso odpisali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Vsebina vrečke ministrstva za kulturni boj
  • 25. 04. 2026
Robert Golob ne opravlja niti tekočih poslov več
  • 24. 04. 2026
Prenova tržnice dobila zeleno luč, obeta se upravni spor
  • 24. 04. 2026