Po brutalnem napadu Romov na moža, dedka in očeta: to pripravljajo besni ljubljanski kmetje

Šokanten incident v Klečah, kjer so v torek nekaj pred 19. uro zvečer kmeta Antona Čemažarja na njegovi njivi, kjer je kot običajno plel plevel, napadli trije mlajši pripadniki romske skupnosti, je odnesel pokrov prebivalcem obrobja Ljubljane. Ti se vse od naselitve Romov v te kraje – konkretno družine Strojan – po letu 2006 vsakodnevno soočajo z izzivi, kako zaščititi svojo lastnino. A kljub stotinam primerov kraje, ki jih niti prijavljali niso več, saj se je vsak postopek zoper nepridiprave neuspešno končal na tožilstvu, takšnega napada, ko bi prišlo do tako hudih poškodb, ne pomnijo. Tokrat so trije 20-letniki tako potolkli 72-letnika, da so mu zlomili ličnico in povzročili trajne poškodbe obraza. Domačini zagotavljajo, da ne bo ostalo pri tem.

Spomnimo. Domovina je v sredo ekskluzivno poročala o torkovem večernem fizičnem napadu v Klečah, kjer so se trije mladeniči okrog 19. ure zvečer pripeljali z avtom v bližino njive, kjer je 72-letni lastnik kmetijskega zemljišča Anton Čemažar plel – in ga brutalno pretepli. Razloga niso imeli, razen dejstva, da iste osebe, šlo naj bi za člane zloglasne romske družine Strojan, ki se je na obrobje Ljubljane preselila okrog leta 2006 iz Ambrusa na Dolenjskem, Čemažarjevim že leta kradejo krompir in druge poljščine.

Prav to naj bi si Anton Čemažar po pričevanju njegovega sina Filipa zamrmral v brk, ko jih je videl; rekel si je namreč, »kdo mi spet krade krompir«. Gospoda so nato prišleki tako hudo pretepli, da ga je moral sin nemudoma odpeljati na ljubljansko urgenco, kjer so potrdili zlom ličnice pod levim očesom. Njegova čeljust je po naših informacijah premaknjena za nekaj milimetrov, na očesu so vidne hude podplutbe. V bolnišnici je bil Anton do 2. ure zjutraj.

Filip nam je že v torek zvečer v telefonskem pogovoru povedal, da je po pričevanju očeta šlo za tri mlade Rome, ki so se do polja pripeljali z avtom brez registrskih oznak. Romi, večinoma pripadniki družine Strojan, že od leta 2006 živijo streljaj od polja. Vzdolž 'Nemške ceste' hitro najdemo odcep za Roje, kjer so prostori civilne zaščite in slovenske vojske, makadamska pot pa nas na koncu pripelje do prikoličarskega naselja (in hiše), kjer živi romska skupnost. Prišli so iz Ambrusa, od koder so jih po protestih Dolenjcev preselili v času prve Janševe vlade. Otepale so se jih vse občine, edini, ki jih je bil pripravljen sprejeti, pa je bil ljubljanski župan Zoran Janković. V dogovore za novo prebivališče za Rome se je takrat intenzivno vključil predsednik Janez Drnovšek.

Stalno na preži

Da (mladi) Romi kradejo poljščine, ni novost, posameznih incidentov pa kmetje ne prijavljajo več. »Kradejo nam krompir, ukradli so nam tudi že zajce in kokoši. Saj to niso bile ne vem kako visoke vrednosti, smo že preživeli, ampak ni prijetno, ko veš, da je nekdo stalno na preži. Moramo paziti, kaj puščamo zunaj, da imamo zaklenjene vse prostore na kmetiji, kajti ti ljudje se z avtomobili dnevno vozijo naokoli in pregledujejo teren,« razlaga Filip Čemažar. Sredo in četrtek je preživel v družbi medijev in kriminalistov.

Ko je Domovina ekskluzivno poročala o napadu, je Anton Čemažar spregovoril za Planet TV in Domovino, potem pa se je zavil v molk. Po besedah sina Filipa se je izpostavil zgolj zato, ker je želel narediti konec nasilju nad Slovencem na njegovi zemlji. Prepoznal je dve fotografiji osumljencev, ki so mu jih pokazali kriminalisti, enega še ne. A policija je prvega od treh osumljencev prijela. Po naših informacijah naj bi šlo za edinega člana družine Strojan. Druga dva osumljenca sta se namreč po naših informacijah ljubljanski romski skupnosti pridružila pred kratkim. Eden naj bi prišel iz okolice Kočevja, drugi pa iz Novega mesta.

Črnuško polje sicer že več dni preletava policijski helikopter, kar priča o tem, da so se policisti tokrat bolj angažirali. Naši sogovorniki s kmetije Čemažar pravijo, da imajo tudi možje postave dovolj tega, da ob tovrstnih primerih nasilja vedno izpadejo neučinkoviti, čeprav pravijo, da delajo, kar je v njihovi moči.

Toda težava pravzaprav ni na policiji, ki osumljence ponavadi slejkoprej identificira in jih kazensko ovadi; zadeva se ponavadi ustavi na državnem tožilstvu. Sodni organi v ključnem trenutku odpovejo in postopek zaključijo storilcem v prid – ne policija. Tomaž Tomaževič, tiskovni predstavnik policijske uprave Ljubljana, je v petek za Domovino potrdil, da drugi osumljenci, ki bi jih lahko neposredno povezali z dogodkom, še niso bili identificirani »in kriminalisti zato nadaljujejo z zbiranjem obvestil in preiskovalnimi dejanji v tej smeri. Enemu osumljencu pa je bila odvzeta prostost«.

Filip Čemažar pa pravi, da jih je v četrtek znova srečal, v istem neregistriranem avtomobilu. »Ja, videl sem jih, in tako so se zgrešili s kriminalisti, da je težko verjeti. Imam to 'hibo', da si dobro zapomnim avtomobile in registrske oznake, kriminalistična policija in cigani so se zgrešili za približno 200 metrov, takoj pod klancem kmetije sem jih videl,« razlaga sin pretepenega kmeta, ki tokrat pohvali komandirja policijske postaje, da je vsak dan obiskal kmetijo in se osebno pozanimal, kako je z očetom.

Nazaj na polje

Za razliko od Mestne občine Ljubljana, od koder ni bilo nobenega klica; niso ga niti pričakovali, saj so kmetje v tem koncu Ljubljane že dolgo trn v peti županu Zoranu Jankoviću, ki gradi zloglasni kanalizacijski kanal C0 tudi čez njihova zemljišča, proti čemur so bučno protestirali in večkrat s traktorji blokirali dela. Ne dolgo nazaj so na Ustavnem sodišču proti MOL tudi dosegli zmago, ker je le-ta z nezakonitim odlokom iz leta 2022 njihove zasebne poljske poti prekategorizirala v javne ceste, čez katere so potem na silo zapeljali gradbeni stroji. »Res pa moram pohvaliti slovensko policijo, ker komandirja skrbi, kako je moj oče,« razlaga Filip in na naše vprašanje, kako je po nekaj dneh z Antonom Čemažarjem, preseneti z odgovorom, da se je oče že vrnil nazaj na polje. »Moj oče je že v delovnem pogonu. Moj oče brez tega ne more, ker on bi prej umrl od tega, da ne bi mogel delati, kot pa od udarcev!«

Moj oče je že v delovnem pogonu. Moj oče brez tega ne more, ker on bi prej umrl od tega, da ne more delati, kot pa od udarcev!

Anton Čemažar je sicer v sredo zjutraj v telefonskem pogovoru za Domovino izrazil jezo in bolečino, da se mu je prvič v življenju zgodilo nepredstavljivo, da so ga nič krivega napadli na njegovi lastni zemlji. »Po suši sem šel pogledat na njivo, hotel sem videti, v kakšnem stanju je krompir, potem pa sem moral popleti še nekaj plevela. V tistem momentu je po cesti pripeljal avto z odprtimi okni in se ustavil. Bolj sam sebi sem dejal, kdo vraga puli krompir po moji njivi. V tistem pa so se vrata avtomobila odprla, prileteli so, ob prvem udarcu so me zbili na tla, potem so me še dvakrat s pestmi po obrazu, nato so me še pošpricali po očeh s solzivcem ter obrcali,« je povedal.

Po napadu naj bi Romi takoj skočili v avto in se odpeljali. Čemažar se je kljub otečenemu obrazu, na levo oko nič ni videl, odpeljal domov sam, potolčen in okrvavljen. A takoj za tem, ko ga je družina videla, v kakšnem stanju je, so ga odpeljali na urgenco. »Težko sem še gledal, ampak videl pa sem, ko so se odpeljali, da avto nima registrskih tablic. Čimprej sem hotel domov, čeprav me je vse peklo od solzivca. Bal sem se, da bom izgubil zavest,« je še povedal Čemažar novinarki Planeta TV.

Čemažar meni, da so ga pretepli iz popolne objestnosti. »Da imajo s seboj solzivec, s katerim te pošpricajo ... Zakaj? Kaj sem jim jaz naredil? Kaj sem jim jaz, 70-letnik, dolžan?« Čeprav se je Anton vrnil na delo in se tudi na kmetiji Čemažar življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, strah ostaja. Tudi pred maščevanjem, ker so si upali stopiti pred kamere in javnosti povedati, kaj se v teh krajih dogaja.

Želijo si, da bi bili pred zakonom vsi enaki. Če bi slovenskega državljana prebutal kdo izmed njih, bi bili že zdavnaj na hladnem in po hitrem postopku obsojen, so prepričani naši sogovorniki z Ježice.

Upanje: menjava vlade

Filip Čemažar je jasen in govori v imenu vseh kmetov z ljubljanskega polja: »Če se stvari, in to hitro, ne spremenijo pri glavi, torej pri vrhu slovenske politike, če se ne gre v sistemske spremembe, ki bodo podlaga za varnost vseh nas, potem se bo bomo samoorganizirali, na način, kot so se leta 2006 prebivalci Ambrusa. Povem vam, lahko bodo padale tudi glave.«

Če se stvari, in to hitro, ne spremenijo pri vrhu slovenske politike, če se ne gre v sistemske spremembe, potem se bo bomo samoorganizirali, kot so se leta 2006 prebivalci Ambrusa. Povem vam, lahko bodo padale tudi glave.

Paradoksalno se je napad v Klečah zgodil na predvečer seje državnega zbora, na kateri se je na interpelaciji, ki sta jo vložili NSi in Demokrati, zagovarjal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki mu očitajo tudi nesposobnost zagotoviti varnost državljankam in državljanom.

Z nasilnim incidentom ga je med drugim soočila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. »Res se sprašujemo, kdo v resnici vodi policijo, saj je število policistov na najnižji ravni v zadnjih desetih letih. Policisti na terenu občutijo nemoč pri izpolnjevanju svojih nalog. Kot sem že rekla na začetku, so ljudje na Dolenjskem nezadovoljni in imajo občutek, da so prepuščeni sami sebi. Razmere se poslabšujejo, čeprav želite, gospod minister, prikazati, da statistika kaže drugače,« je dejala Čadonič Špeličeva in se dotaknila incidenta v Klečah. »Sinoči se je v Ježici, torej v Ljubljani, zgodil napad treh Romov na tamkajšnjega kmeta, ki od kmetijstva živi. Kradejo mu krompir in druge pridelke. In zalotil jih je na njivi, spravili so se na njega, tako da je pristal na urgenci z zlomljeno ličnico. Torej, Romi, žal, že ustrahujejo Ljubljančane in vprašanje je res, do kdaj še.«

Televizijske kamere so posnele Poklukarja, kako se je očitkom iz opozicije posmehoval, kar je na socialnih omrežjih še dodatno podžgalo ljudi. Poklukar je interpelacijo, že svojo drugo, gladko preživel; koalicijski stroj je s 46 glasovi proti interpelaciji potrdil njegov obstanek, pa čeprav so neodvisne institucije, kot je KPK, ministru očitale celo vrsto nezakonitosti.

Prav dogajanje na varnostnem resorju je odraz stanja duha vladajoče politike in njene arogance do državljank in državljanov. Besede objokanega kmeta Antona Čemažarja za Planet TV so tako zelo zgovorne: »Lahko to reši takšna oblast, ki bo prišla na novo, ki bo naše probleme reševala, kajti ta jih pometa pod preprogo.« Da izgublja upanje, priznava tudi Čemažar mlajši. »Ne vem, v slovensko politiko v tej garnituri res skoraj nimam več upanja, da bi rešila kašno stvar. Moramo na volitve in izvoliti ljudi, ki bodo delali za nas in bodo te probleme tudi lahko rešili, na način, da bodo rešeni dolgotrajno,« še dodaja Filip, ki napoveduje, da se bo s prijatelji in znanci v torek udeležil velikega protestnega shoda v občini Šentjernej, kjer prav tako že dolgo ne vidijo več druge rešitve romske problematike kot na način državljanskega upora. 

Val protestov

Dva tedna pred napadom na Antona Čemažarja so v Šentjerneju ponoči na njegovem vrtu brutalno pretepli Andreja Brečka, občinskega svetnika, ki je na glas opozarjal na težave z Romi. Teden dni pred fizičnim napadom so mu posekali še veje na drevesih, razbili avto in prerezali gume. Brečko je šel v javnost – in sledilo je novo maščevanje.

Župan Šentjerneja je famozno napovedal, da se bodo njegovi občani samoorganizirali – ljudje bodo ob neukrepanju države stvari vzeli v svoje roke. Deležen je bil številnih kritik s strani vlade in nevladnih organizacij, a njegova napoved se zdaj utegne uresničiti tudi na obrobju Ljubljane, kjer po dogodku na polju stanovalci živijo v strahu pred Strojanovimi. Da bo šentjernejski protest prerasel okvire občine, priča tudi napoved udeležbe na protestu ljudi iz drugih krajev.

Prišli bodo tudi iz Ribnice, kjer so v začetku junija na gasilski veselici pretepli župana Sama Pogorelca in ga spravili v nezavest. Potem so pretepli še tamkajšnjo policistko in po obrazu porezali 18-letnika, pridnega dijaka, ki nikoli prej ni zahajal v težave.

Še vedno imajo ljudje v kolektivnem spominu tudi dogodke s Kočevskega. Lani poleti se je skupina mladoletnih Romov z ukradenim avtomobilom brez registrskih oznak vozila po polju. Ko je intervenirala ljubljanska policijska patrulja, so mladeniči policista in policistko napadli s palicami in kamenjem – in ju lažje poškodovali.

»Nihče več me ne prepriča, da so nevladniki tukaj zaradi ljudi. Oglasijo se samo, kadar jih politika, ko ji je to v interesu, za to plača. Ampak navadni Slovenci nismo v interesu aktualne politike.«

Da se aktivnosti pripravljajo tudi v Ljubljani, med vrsticami napoveduje Filip Čemažar, čeprav še ne želi povedati, kakšne. »Mediji boste o tem občasno obveščeni,« pove smrtno resno in nam postavlja vprašanje, kje so tukaj nevladne organizacije, ki se sicer oglašajo samo takrat, kadar so za to politično motivirani. Torej v času Janševe vlade zaradi domnevno spornega Vizjakovega zakona o vodah, ne pa tudi, ko Janković ob protestu več kot 100 zdravnikov iz UKC Ljubljana zaključuje gradnjo zloglasnega kanala C0 čez zbiralnik pitne vode, prav v teh krajih, v Klečah. Zbirajo podpise za splave po Evropi, proti genocidu daleč proč v Srebrenici, ne oglašajo pa se ob resničnih problemih doma, ko je Slovenec sistematično zatiran in podvržen nasilju s strani sodržavljanov, za katere evidentno ne veljajo enaki zakoni. »Nihče več me ne prepriča, da so nevladniki tukaj zaradi ljudi. Oglasijo se samo, kadar jih politika, ko ji je to v interesu, za to plača. Ampak navadni Slovenci nismo v interesu aktualne politike,« je še jasen Filip Čemažar.