Mag. Barbara Stožir Curk: Mladi potrebujejo podporno okolje

Intervju: mag. Barbara Stožir Curk, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju

Raziskave o porastu uporabe nikotinskih in tobačnih izdelkov v šolskem prostoru se potrjujejo tudi v praksi. Še zdaleč pa to ni edina oblika tveganega vedenja mladostnikov, prekomerna je tudi uporaba zaslonov, računalniških iger in preživetega časa na družbenih omrežjih, je v pogovoru za Domovino poudarila mag. Barbara Stožir Curk, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.

Raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se je v zadnjih letih precej povečala uporaba novejših oblik tobačnih in nikotinskih izdelkov. Kakšna je po vaših izkušnjah razširjenost teh izdelkov v šolskem prostoru?

Te raziskave se potrjujejo tudi v praksi. V osnovnih šolah, predvsem v zadnji triadi, pa potem seveda med srednješolci opažamo porast uporabe fug, vejpov in energijskih pijač. Med mladostniki je vseskozi prisotna tudi prekomerna uporaba zaslonov, npr. računalniških igric, pri srednješolcih tudi spletne oblike trgovanja s kriptovalutami.

Seveda ne moremo mimo socialnih, družbenih omrežij, ki predstavljajo tako pomembno obliko vključenosti mladostnika v vrstniško skupnost, da lahko rečemo, da če nisi »zraven«, te ni. To pa seveda pomeni, da narediš veliko, da pridobiš všeček. Ne smemo pozabiti na spletne izzive, ki se jih mladostniki lotevajo prav z namenom pridobivanja všečkov, sprejetosti od vrstnikov.

Govorimo o izzivih, ki jih spodbuja platforma TikTok, kajne? Imate kakšno izkušnjo, ko se je tak eksperiment nesrečno končal?

Mladostniki so izpeljali kar nekaj izzivov, ki so pripeljali tudi do uničevanja npr. šolske lastnine ali pa je šlo za tvegano vedenje, na primer plezanje po strehi ali ležanje na cesti. Zelo znan izziv, ki se je s pomočjo spletnih omrežij širil med mladostniki, je bil »Blue Whale«, torej »modri kit«, zaradi katerega so mladostniki tudi umirali.

Zabrisana je meja med realnim in internetnim svetom.

Gre torej za iskanje pozornosti na spletu. Pa opažate, da so medosebni odnosi ravno zaradi tega, ker toliko časa preživijo na družbenih omrežjih, bolj odtujeni?

Da, velja pravilo, da če te ni na spletu, te pravzaprav ni. Hkrati je zabrisana meja med fizičnim oziroma realnim svetom in internetnim svetom. Ni zaskrbljujoče, kadar mladostniki ali pa tudi odrasli uporabljamo socialna omrežja, seveda ob uravnoteženi uporabi. Pomembno pa je, da znamo razlikovati, kaj je tam resnično in kaj izkrivljeno, in da ob tem še vedno ohranjamo odnose v realnem svetu.

Se pa mladostniki danes družijo tako, da sedijo drug ob drugem, gledajo v svoje naprave in se tako pogovarjajo oziroma igrajo igrice. Po pouku oziroma v prostem času je torej manj fizičnega stika, medtem ko imamo v šolah omejitve glede uporabe zaslonov. Tako vzpostavljamo okolje brez elektronskih naprav in jih pravzaprav silimo v fizični odnos.

S tega vidika je omejevanje smiselno, ni pa zadostno, če mladostnikov hkrati ne vzgajamo v kulturo vključevanja, povezovanja, komunikacije, empatije in medsebojnega razumevanja. Vzgojni vidik ne sme umanjkati. Ne smemo ga nadomeščati s tem, da samo prepovedujemo. To je za mladostnike lahko še dodatna motivacija, da naredijo prav tisto, kar jim prepovemo.

Preberite tudi nadaljevanje.