Po tragediji v Novem mestu so se izpovedali številni – od ustrahovanj, groženj, kraj, izsiljevanja in celo do spolnih napadov ter nadlegovanja

Po tragediji v Novem mestu, od katere je minilo že več kot teden dni, so se oglasili številni Novomeščani, ki pravijo, da jim je prekipelo in da zahtevajo, da jih država zaščiti. Pojavila so se tudi številna pričevanja, ki govorijo, da težava romske skupnosti ni od včeraj.

Pred tednom dni je v spomin na pokojnega Aleša in v opomin vsem državljanom na družbenem omrežju Instagram nastal profil z imenom DovoljJE (@vsismolahkoaco), ki je v tednu dni dobil že več kot 30.000 sledilcev. Kot pravijo administratorji profila, je ta prostor za resnico in pogum. »Za vaše zgodbe. Za deljenje izkušenj, ki si zaslužijo biti slišane varno in brez strahu,« so zapisali.

Čeprav verjamemo, da vseh Romov ne gre metati v en koš, pa so zgodbe ljudi, ki so se oglasili na profilu, dovolj zgovorne – ustrahovanje, grožnje, kraje, izsiljevanje in celo spolni napadi ter nadlegovanje so postali del njihovega vsakdana. Vsem je pogosto skupno tudi neukrepanje organov pregona. »Zahtevamo varno Novo mesto, varno jugovzhodno Slovenijo,« so jasni tamkajšnji prebivalci.

Anonimnih zgodb je skoraj nešteto. V nadaljevanju jih v celoti objavljamo le nekaj, več pa si jih lahko preberete na Instagramu.

Zasledovali in grozili s posilstvom

»Jaz sploh ne morem več hoditi ven brez strahu, da bi se mi kaj zgodilo. Sem še mladoletna ter v osnovni šoli in sem imela skupino Ciganov, ki so me zasledovali in spraševali, kakšne barve spodnje perilo imam, grozili so mi s posilstvom, mojo prijateljico so potegnili in jo silili v spolne odnose, v šoli pljuvajo po meni, me spotikajo in porivajo, ko povem vodstvu, se nič ne zgodi, ker so Cigani po besedah moje šole 'drugačno vzgojeni' in pravijo, da naj jaz to spoštujem. To, da so Aleša ubili, je res pika na i. Kar je najbolj žalostno, je to, da ni edina smrtna žrtev romskega nasilja.«

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by DovoljJE (@vsismolahkoaco)

»Z Romi delamo v rokavicah«

»Sem razredna učiteljica na eni od novomeških šol. Imamo Rome. Z njimi delamo v rokavicah, da se ne bi slučajno zamerili staršem. Ker nas je strah; strah posledic, če se komu kaj zgodi na igrišču, v razredu, na avtobusu, na dnevih dejavnosti. Starši so namreč zelo zaščitniški, ne bi pa naredili nič za njihov razvoj. Vsako leto je težje. Čedalje manj so motivirani, elektronske naprave so razmere še poslabšale.«

Policist o tihotapljenju migrantov ter preprodaji droge in orožja

»Sem policist v RS. Cigani 'švercajo' ilegalce čez mejo, neupravičeno trgujejo s prepovedano drogo in orožjem. Toliko kot je govora o Kavaškem klanu in podobnih organiziranih kriminalnih družbah … Cigani so objektivno večja grožnja za Slovenijo kot katerakoli druga organizirana kriminalna družba trenutno, ampak se po njih ne dela iz nekaj različnih razlogov.

Eden od teh razlogov je, da so zaščiteni kot ne vem kaj zaradi človekovih pravic in svojega posebnega statusa manjšine oz. šibkosti. Lahko marsikaj napišem, glede tistih objav na @vsismolahkoaco pa ocenjujem, da je vsaj 90 odstotkov zgodb kar resničnih.«

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by DovoljJE (@vsismolahkoaco)

Otroci si ne upajo na stranišče

»Otrok obiskuje eno izmed novomeških OŠ. Lansko leto se je dogajalo, da si cel čas pouka (ko je bil v šoli) ni upal iti na stranišče niti lulati! To sem ugotovila, ko mu je enkrat, ko je hitel domov, ušlo v hlače … In še to sem potem komaj izvlekla iz njega, ker se je bal povedati, da si v šoli preprosto ne upa iti na stranišče, ker so tam Cigani in jim težijo in izvajajo nasilje nad njimi. Otrok je zato od pol sedmih zjutraj do pol dveh zadrževal urin!

In kakor sem potem kasneje izvedela, ni bil edini; imel je kar nekaj takih sošolcev in sošolk, ki si prav tako niso upali na stranišče. V našem primeru je šola po opozorilu ukrepala, toda včasih tudi dežurni učitelji pred stranišči niso dovolj. Grozno je, da se morajo naši najmlajši ubadati s takimi težavami in da si tega ne upajo povedati na glas. Prepričana sem, da je tega 'prikritega' nasilja po straniščih s strani Romov na vseh OŠ po Novem mestu še vedno preveč. To se mora nehati!«

Izsiljevanje za denar

»Berem vse, kar se dogaja, in je srhljivo. A primer, ki se je zgodil članu moje družine, ki ga še nisem zasledil, pa je veliko tega na Dolenjskem. Izsiljevanje za denar. Rom, ki je zelo civilen, igra poker na črno z nekaj Slovenci. Vse 'kul', se 'zbonda' in potem izposodi denar. Ker sta postala prijatelja, si je tudi oseba iz moje družine izposodila od njega in potem se je začelo.

Vključili so se mafijski Romi, ki so zahtevali nazaj dvakrat toliko. Dobijo. Potem še enkrat nekaj 'jurjev' in vsak mesec nekaj sto evrov. Dobivajo, ker je oseba upala, da se bo končalo. Se konča in čez nekaj časa spet. Noče dat, sporočilo: 'Če ne boš plačal, te bomo strpali v kombi in spustil nagega sredi kočevskega gozda.' Bila je zima.

Nakar nam, bližnjim, odpihne glavo, ker ves čas dela, pa nima nikoli denarja. In pove, kaj se je zgodilo. Ga vprašam, zakaj nisi prijavil na lokalno policijsko postajo, je rekel, ker če bi, bi Romi vedeli, še preden bi stopil na postajo (tudi to je treba nagovoriti ... kdo vse je na plačilnih listah te mafije). Potem pa nasvet bivšega zaposlenega iz policije izven naše regije, naj to prijavi kriminalistom v Novem mestu, ker to super rešujejo, če vejo. Je prijavil in od takrat mir.

Ni mi lahko tega napisati, ker mogoče se lahko spet pojavijo problemi z njimi, a to napišem zato, ker nekaj velja: Romom (ne vsem, tem, ki so buliji) ne smeš pokazati, da te je strah. Ko zavoha­jo strah, so kot hijene. Razumljivo, od kod, ker od majhnega živijo v katastrofalnih razmerah in jim deluje samo preživetveni nagon. In karkoli se dogaja, prijavite kriminalistom čimprej. Zlo na svetu ne obstaja zaradi zlobnih ljudi, ampak ker so dobri ljudje tiho, je rekel znani možakar. Dovolj je! In držite se, ljudje. V slogi in skupnosti je moč.«