Moja ura nekoč
Pred dvajsetimi leti sem ure začela z uvodno motivacijo, ki naj bi otroke navdušila z zanimivim primerom. Večji del ure sem razlagala snov, pisala po tabli, učenci pa so prepisovali v zvezke. Vmes sem postavljala vprašanja in kazala primere, s katerimi sem preverjala, ali mi učenci še sledijo. Učenci, ki so prvi dvignili roko, so odgovorili nanje in prihajali k tabli reševat primere.
Ker smo delali vsi iste primere, imeli vsi enako razlago, so se nekateri učenci dolgočasili, ker so že znali, dru
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
helena_3
Meni so bile tiste "ure nekoc" cisto v redu. Kaj pa je bilo narobe z njimi? Da so nagrajeni tisti, ki sodelujejo in ne motijo pouka?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.