Podjetništvo v primežu političnih odločitev: Slovenija tvega izgubo prihodnosti

V sredo je na Brdu pri Kranju potekal 4. Festival podjetništva, ki je privabil več kot 600 vrhunskih podjetnikov – največ doslej. 

Dogodek je potekal pod geslom »Kje so naše sanje o ustvarjanju?«, kar je zvenelo skoraj retorično: sanje niso izginile, le država dela vse, da jih zaduši.

Pečečnik: »Naveličanost ni od dela, ampak od stalnega udarjanja po uspešnih«

Joc Pečečnik je povzel razpoloženje mnogih: »Kje so naše sanje o ustvarjanju? Tiste sanje, zaradi katerih smo tvegali, delali pozno v noč, verjeli v poštenost in rezultat? Danes pa se zdi, kot da smo te sanje nekje izgubili. Podjetniki nismo naveličani dela – naveličani smo stalnega udarjanja po uspešnih.«

Njegov govor ni bil populističen, temveč trpko realen. V zadnjih letih je politika podjetnike označevala za »privilegirance«, »bogataše« ali celo »sistemski problem«. Rezultat je okolje, v katerem uspeh ni nagrajen, ampak kaznovan.

Pečečnik je dodal: »Nočemo privilegijev. Želimo le poštene pogoje, stabilnost, predvidljivost in spoštovanje. Državo, ki razume, da brez podjetništva ni delovnih mest, ni napredka, ni prihodnosti.« To ni zahteva po subvencijah, temveč po normalnosti.

Akrapovič: »Hrvaška nas prehiteva, mi pa stojimo«

Medtem ko Slovenija v nedogled razpravlja o energetiki, s čimer utaplja lastno konkurenčnost, hrvaška politika sprejema strateške odločitve. Igor Akrapovič je opozoril: »Hrvaška je že določila območja za novo jedrsko elektrarno. Premikajo se hitreje od nas. Če bomo še naprej odlašali, bomo izgubili konkurenčnost za desetletja.«

Energetska varnost ni tehnična tema, temveč največja razvojna odločitev generacije. Slovenija jo obravnava z ideološko obsedenostjo namesto s strateško vizijo. Podjetja potrebujejo stabilno, dostopno in predvidljivo energijo, ne političnih sloganov. Če se bo sedanji tempo odločanja nadaljeval, bo Slovenija čez pet let uvoznik tuje konkurenčnosti, ne njen ustvarjalec.

»Če bomo še naprej odlašali, bomo izgubili konkurenčnost za desetletja.«

Brodnjak: »Ambicije so izginile. Slovenija bi lahko bila med petimi najbolj konkurenčnimi na svetu.«

Prvi mož največje slovenske banke Blaž Brodnjak je izrekel verjetno najmočnejšo misel dogodka: »Slovenija bi z osredotočenjem na panoge, kjer imamo naravne prednosti, lahko bila med petimi najbolj konkurenčnimi gospodarstvi na svetu. A ambicij v politiki sploh ne slišimo več.«

Današnja politika se zdi ujeta v razmišljanje o prerazporejanju – ne o ustvarjanju. To ni le razvojni problem, temveč strateška grožnja. Države, ki ne rastejo, nazadujejo.

Birokratska inflacija: podjetniki v vlogi talcev države

Festival podjetništva je razkril še eno plat realnosti: podjetniki niso utrujeni od trdega dela, ampak od absurdov, ki jih ustvarja birokratska država.

Med poglavitnimi težavami se ponavljajo:

• nepredvidljive davčne spremembe, pogosto sprejete brez dialoga;
• stalen dvig stroškov dela, ne da bi država prevzela svoj del odgovornosti;
• ideološki odnos do podjetništva, ki ga politika pogosto vidi kot sovražnika;
• regulativni kaos, ki odvrača investicije;
• počasnost državnih odločitev, ki podjetja ovira pri globalni tekmi.

Slovenija ima potencial, ki ga nima mnogo držav. Ima pa tudi vlado, ki se ne zaveda, da lahko ta potencial hitro izpuhti.

Podjetniki niso utrujeni od trdega dela, ampak od absurdov, ki jih ustvarja birokratska država.

Mladi gledajo v tujino, podjetniki v izselitev

Eden najbolj zaskrbljujočih trendov zadnjih let je tih, a vztrajen odliv: mladi talenti odhajajo, podjetniki pa vlagajo drugam. Nekateri med njimi to počnejo tiho, brez izjave za javnost. Razlogi so vedno enaki:

• manj birokracije,
• nižji davki,
• bolj spoštljiv odnos do ustvarjalcev,
• stabilno okolje.

Ko država izgubi podjetnike in mlade, izgubi prihodnost.

Zakaj je trenutna politika nevarna?

Festival je jasno pokazal: politika odloča prepočasi, nepredvidljivo in ideološko. Največji strah podjetnikov ni visoka obdavčitev – temu se prilagodijo – temveč nestabilnost.

Nevarnosti trenutne politike so:

• Zavračanje strateških odločitev, kot je jedrska energija, ker se »ne sklada z ideologijo«.
• Rast državnega aparata, medtem ko se podjetja duši.
• Kaznovanje uspešnih, s čimer se ubija motivacija ustvarjalcev.
• Ignoriranje dialoga s podjetniki, ki so glavni generator rasti.
• Izključevanje podjetništva iz razvojnih politik, kot da je ovira, ne temelj.

To ni pot v konkurenčnost. To je pot v stagnacijo, izseljevanje in gospodarski propad.

Podjetniki verjamejo v Slovenijo – vprašanje je, ali vanje verjame država

Festival je bil kot ventil – dokaz, da slovenski podjetniki še vedno verjamejo v ustvarjanje, v delo, v inovacije. A država mora zdaj odgovoriti, ali bo končno razumela, da brez podjetništva ni delovnih mest, ni napredka, ni prihodnosti.

Slovenija je na prelomnici. Če bo politika nadaljevala z ideološkim upravljanjem, bo država zdrsnila navzdol. Če pa bo podjetnike sprejela kot partnerje, lahko Slovenija postane gospodarska zgodba o uspehu.

Odgovor ni v prerazporejanju, ampak v ustvarjanju.