Politična korektnost odnesla kip katoliške svetnice v New Yorku, kljub zmagi na natečaju. Italijanska skupnost protestira.
Prva dama New Yorka, žena župana de Blasia, Chirlane McCray je vodila natečaj z naslovom "Gradila je New York", kjer so tekmovali različni predlogi žensk iz zgodovine mesta. Zmagovalki natečaja naj bi mesto postavilo spomenik.
Zmagovalko naj bi izbrali s pomočjo glasovanja meščanov mesta. Ob tem pa naj bi o primernosti predlogov dodala mnenje še svetovalna komisija, sestavljena iz različnih predstavnikov civilne družbe in meščanov.
Eden izmed predlogov je bila tudi katoliška sestra Francis Cabrini, ki se je priselila iz Italije v New York leta 1889 in je delovala v mestu vse do svoje smrti, 22. decembra 1917. Papež Pij XI. jo je beatificiral leta 1938, kanoniziral pa Papež Pij XII. leta 1946. Leta 1950 je bila proglašena za zavetnico imigrantov.
Kar je postala zaradi svojega dela, ki ga je opravljala v New Yorku in tudi širom sveta. Odgovorna je bila namreč za 67 šol in sirotišnic, v katerih je delovalo preko 1500 sester. Sestra Cabrini je kot svetnica priljubljena predvsem med meščani italijanskih korenin. Tako je na glasovanju izmed 320 predlaganih imen zmagala ravno ona.
Očitno pa je zmaga tega predloga na glasovanju meščanov prekrižala določene načrte mestni oblasti. Komentarji s strani predstavnikov skupnosti Američanov z italijanskimi koreninami je bil, da sestra Cabrini očitno ne pripada "modnemu demografskemu profilu".
Izgovor žene župana de Blasia, Chirlane McCray je, da je svetovalna komisija odločila, da sestra Cabrini ni primerna oseba, da bi ji postavili spomenik. Argumentacija, za kaj je tako, ni znana. Predstavnica za stike z javnostmi župana de Blasia je hitela pojasnjevati, da morda meščanom ni bilo dovolj dobro pojasnjeno, da glasovanje ne bo odločalo o postavitvi spomenika ter da so se mestni oblastniki odločili za bolj "holistični" pristop pri izbiri prave ženske.
Italijanska skupnost v New Yorku je organizirala protestni shod, ki ga je podprl tudi nadškof DiMarzio iz Brooklyna. V spomin na sestro Cabrini je daroval tudi slovesno sveto mašo.
Ob tem je dejal, da skupnost v Brooklynu ta velika svetnica in zavetnica imigrantov opominja na dolžnost, ki jo imajo, da sledijo njenemu zgledu ter pomagajo novim imigrantom v njihovi sredi, pa če gre za Italijane ali ne. Pomagati je potrebno vsem, ki iščejo svoj dom v Združenih državah Amerike in naše sporočilo je, da lahko računajo na pomoč tukajšnjih katoličanov in na priprošnjo sestre Cabrini, ki je bila vedno voljna pomagati vsem, je še povedal nadškof.
Ker je očitno, da si mestna oblast ne bo premislila, je lokalna skupnost pričela z zbiranjem sredstev za postavitev spomenika. Obenem pa so že začeli s pravnimi postopki proti občini, saj so prepričani, da gre za rasno nastrojenost proti italijanski populaciji v mestu. Namreč New York ima dolgo zgodovino ne ravno prikritega zaničevalnega odnosa od italijanskih priseljencev in njihovih potomcev.
Zmagovalko naj bi izbrali s pomočjo glasovanja meščanov mesta. Ob tem pa naj bi o primernosti predlogov dodala mnenje še svetovalna komisija, sestavljena iz različnih predstavnikov civilne družbe in meščanov.
Zmagovalni predlog je bila sestra Francis Cabrini
Eden izmed predlogov je bila tudi katoliška sestra Francis Cabrini, ki se je priselila iz Italije v New York leta 1889 in je delovala v mestu vse do svoje smrti, 22. decembra 1917. Papež Pij XI. jo je beatificiral leta 1938, kanoniziral pa Papež Pij XII. leta 1946. Leta 1950 je bila proglašena za zavetnico imigrantov.
Kar je postala zaradi svojega dela, ki ga je opravljala v New Yorku in tudi širom sveta. Odgovorna je bila namreč za 67 šol in sirotišnic, v katerih je delovalo preko 1500 sester. Sestra Cabrini je kot svetnica priljubljena predvsem med meščani italijanskih korenin. Tako je na glasovanju izmed 320 predlaganih imen zmagala ravno ona.
Ko ne zmaga prava
Očitno pa je zmaga tega predloga na glasovanju meščanov prekrižala določene načrte mestni oblasti. Komentarji s strani predstavnikov skupnosti Američanov z italijanskimi koreninami je bil, da sestra Cabrini očitno ne pripada "modnemu demografskemu profilu".
Izgovor žene župana de Blasia, Chirlane McCray je, da je svetovalna komisija odločila, da sestra Cabrini ni primerna oseba, da bi ji postavili spomenik. Argumentacija, za kaj je tako, ni znana. Predstavnica za stike z javnostmi župana de Blasia je hitela pojasnjevati, da morda meščanom ni bilo dovolj dobro pojasnjeno, da glasovanje ne bo odločalo o postavitvi spomenika ter da so se mestni oblastniki odločili za bolj "holistični" pristop pri izbiri prave ženske.
Protesti v italijanski četrti
Italijanska skupnost v New Yorku je organizirala protestni shod, ki ga je podprl tudi nadškof DiMarzio iz Brooklyna. V spomin na sestro Cabrini je daroval tudi slovesno sveto mašo.
Ob tem je dejal, da skupnost v Brooklynu ta velika svetnica in zavetnica imigrantov opominja na dolžnost, ki jo imajo, da sledijo njenemu zgledu ter pomagajo novim imigrantom v njihovi sredi, pa če gre za Italijane ali ne. Pomagati je potrebno vsem, ki iščejo svoj dom v Združenih državah Amerike in naše sporočilo je, da lahko računajo na pomoč tukajšnjih katoličanov in na priprošnjo sestre Cabrini, ki je bila vedno voljna pomagati vsem, je še povedal nadškof.
Ker je očitno, da si mestna oblast ne bo premislila, je lokalna skupnost pričela z zbiranjem sredstev za postavitev spomenika. Obenem pa so že začeli s pravnimi postopki proti občini, saj so prepričani, da gre za rasno nastrojenost proti italijanski populaciji v mestu. Namreč New York ima dolgo zgodovino ne ravno prikritega zaničevalnega odnosa od italijanskih priseljencev in njihovih potomcev.
Zadnje objave
Moja kirgiška zgodba: Od idiličnega trekinga do bolniške postelje
14. 11. 2026 ob 16:30
Volilni molk: relikt, ki ga internet ni nikoli priznal
14. 11. 2026 ob 15:42
Obravnava proračunov med razvojem in demagogijo
14. 11. 2026 ob 14:48
Ministrstvo predlaga kredite za prvi dom brez pologa
14. 11. 2026 ob 14:31
Kosti umorjenega očeta so v nahrbtniku skrivaj prinesli domov (1. del)
14. 11. 2026 ob 14:30
Inženir Anton Suhadolc, tesen Plečnikov sodelavec (1. del)
14. 11. 2026 ob 13:22
Pri enaki bruto plači več na račun: kaj prinaša dogovor o dohodnini
14. 11. 2026 ob 13:17
Ekskluzivno za naročnike
Moja kirgiška zgodba: Od idiličnega trekinga do bolniške postelje
14. 11. 2026 ob 16:30
Polnjeni žepki iz krompirjevega testa
14. 11. 2026 ob 12:00
Slovenci s spominom zlate ribice
13. 11. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
NOV
16
JAN
03
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
AVG
29
Abonma Glasbene kapele
19:00 - 21:00
Video objave
[Video] BRIF#11: Bo Janša res prepovedal Inštitut 8. marec? (14. 11. 2026)
14. 11. 2026 ob 10:08
1 komentar
Teodor
Mislim, da je oblast bolj motilo svetništvo Cabrinijeve, kot pa italjansko poreklo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.