Politolog in pravnik v manevru Levice za uzakonitev sledenja vidita nesmisel, ki "največ pove o Levici sami"

Foto: Bors Slana/STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Ta teden so poslanci Gibanja Svoboda s pomočjo Levice vnovič podprli zakon o finančni upravi, ki Fursu omogoča sporno tajno sledenje brez sodne odredbe. Zakon je namreč zaradi spornega člena o sledenju paketom in posledično veta državnega sveta visel na nitki, a se je s podporo Levice izpolnila Golobova obljuba v intervjuju za Dnevnik, da ne bo padel nobeden izmed zakonov, ki jih bo v DZ poslala ta koalicija.

Absurdno pri vsem je, da so nato predlagatelji napovedali, da bodo sami zakon poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Da gre za nepotreben in nenavaden manever, se strinjata oba naša sogovornika, politolog prof. dr. Miro Haček in pravnik prof. dr. Marko Novak, ter dodajata, da bi moralo sodišče o njem odločati strokovno, in ne rezultatsko.

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta v torek še enkrat podprl novelo zakona o finančni upravi. Glede na napovedi je bilo sicer pričakovati nasprotno, a so poleg poslancev Svobode glasove prispevali tudi v Levici. Dogovorili so se namreč, da bodo domnevno sporni člen o tajnem sledenju blagu sami poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.

Prav možnost uporabe sredstev za tajno sledenje na poštnih paketih zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora je bila ves čas predmet spotike. Takšno tajno sledenje bi bilo po mnenju kritikov vsaj vprašljivo, morda pa celo nezakonito in neustavno. Nekateri pravniki so opozorili, da bi Finančna uprava RS s tem dobila več pooblastil kot tožilstvo.

Na Fursu so očitke o pretiranih pooblastilih ves čas zavračali. Kot so poudarili, bi bila uporaba sledilne naprave dovoljena samo na zunanjem delu prevoznega sredstva, inšpektorji pa bi lahko nadzirali samo blago in ne ljudi.

Da gre za velik poseg v človekove pravice, se je pred časom odzval odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, do tega člena zakona pa je bila zelo kritična tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Na ustavnem sodišču ne moreš izpodbijati lastnega zakona


Gibanje Svoboda in Levica sta v sporočilu za javnost o tajnem sledenju po samem glasovanju v državnem zboru zapisali: »Ker so bili kljub izdatnim pojasnilom in strokovnim utemeljitvam predlagatelja številni pomisleki tako v koaliciji kot med zainteresirano in strokovno javnostjo, se partnerji v dogovoru z ministrstvom za finance in vlado zavezujemo, da bomo ta člen poslali v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje.«

A ob tem se poraja precejšnja pravna dilema, saj lastnega zakona predlagatelji ne morejo izpodbijati. Člen 23a zakona o ustavnem sodišču določa, da predlagateljica oziroma predlagatelj iz prejšnjega odstavka ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ki jih je sam sprejel.

»Ustava zavezuje tudi vlado in zakonodajalca, ki morata predlagati oziroma sprejemati pravila, ki so skladna z ustavo. Zato je čudno, da nekateri, ki so sodelovali pri sprejemanju pravil o tajnem sledenju, v isti sapi govorijo, da so glasovali za, da pa so po drugi strani prepričani, da je zakon protiustaven in ga bodo predložili ustavnemu sodišču v presojo. To je podobno, kot bi sodnik nekoga obsodil in se nato pritožil zoper lastno sodbo, ker je ta napačna,« je za Finance dejal odvetnik in davčni svetovalec Jernej Podlipnik. Dodal je še oceno, da jih bo ustavno sodišče verjetno zavrnilo. 

Dr. Haček: Nepotreben in nenavaden manever, ki veliko pove o Levici sami


“Res je, da predlagatelj (v tem primeru vlada) ne more dati svojega predloga v ustavno presojo. Lahko pa to naredi skupina poslancev ali katera od v zakonodaji navedenih institucij, recimo Varuh ČP, čeprav bi bilo skrajno nenavadno z vidika njegove avtonomije, če bi to storil slednji,” za Domovino ocenjuje profesor s Katedre za analizo politik in javno upravo na FDV dr. Miro Haček.

Manever Levice komentira kot skrajno nenavaden in tudi nepotreben. “Prav nič ne bi bilo namreč narobe, če bi zakon z zelo sporno določbo, ki omogoča sledenje brez sodne odločbe tudi državljanom, najprej zavrnili, nato pa tako vložili novega brez sporne določbe. Takšen postopek bi bil pravno gledano namreč precej bolj na mestu kot zdajšnja telovadba z ustavnim sodiščem, poleg tega pa bi popravljen zakon bilo mogoče sprejeti prej, preden bo ustavno sodišče sploh odločilo.” 

Ob tem pa dodaja tudi kritiko na račun stranke Levica, ki je pod prejšnjo vlado ves čas poudarjala kršenje pravne države. “Za stranko, ki jo je še pred letom zelo skrbela domnevno ogrožena pravna država in domnevno nazadovanje slovenske demokracije, je tovrsten manever – če zanemarimo javno večkrat izrečeno zatrjevanje, da bodo vztrajali pri svojem prvotnem mnenju o neustavnosti omenjene določbe zakona, ki omogoča sledenje brez sodnega nadzora – neprimeren in veliko pove predvsem o njej sami.”

Dr. Novak: Ravno zaradi političnih manevrov mora ustavno sodišče odločiti strokovno in modro


Red. prof. dr. Marko Novak, profesor prava na Fakulteti za management in pravo v Ljubljani ter dekan Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, za razliko od nekaterih drugih pravnikov – ne glede na drugačno prakso US – meni, da 2. odstavek 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču preprečuje vložitev zahteve za presojo ustavnosti zakona – ob tem pa poudarja, da mora iti vsaj za zahtevo tretjine poslancev, ne le petih poslancev Levice.

“To se zdi namen tega člena, pa tudi iz logičnega branja zakona se zdi smiselno, da ne boš zahteval presoje nečesa, kar si sam sprejel. To izhaja tudi iz sistematičnega branja Ustave, po kateri nimaš pravnega interesa za presojo nečesa, kar ne posega oz. škodi tvoji pravicam – in s tem, da si se z zadevo strinjal, se domneva, da ti ne škodi. Pa tudi že znan argument, da ustavno sodišče ne daje mnenj, ampak odloča le v sporih. Spor pa nastane le ob nekem nestrinjanju,” je prepričan dr. Novak.

Dodaja, da so politični manevri vedno bili in tudi bodo takšni ali drugačni. “Zato pa je pomembno, da Ustavno sodišče odloči strokovno, modro in tem manevrom ne nasede, saj se bo ustvaril občutek, da odloča rezultatsko,” je še dodal v odgovoru za Domovino.















KOMENTAR: Tomaž Kavčič
Najprej je Mesec nosil Goloba, zdaj pa vse bolj Golob nosi Mesca
[caption id="attachment_374478" align="alignright" width="282"] 49 – Mesec nosi Goloba (Boris Oblak)[/caption] Tudi če pustimo ob strani pravno nesmiselnost manevra, ki se ga je poslužila Levica in ga opisali sogovorniki v našem članku, je poteza te leve stranke sprenevedanje na kvadrat. Seveda mora biti v prvi vrsti zakonodaja, ki jo sprejema državnozborska večina, skladna z ustavo. Ampak v bistvu gre pri sprejemanju zakonodaje za politično proceduro in politično odločitev, ali predlagateljice, oziroma tisti, ki jo podpirajo, za njo vsebinsko stojijo ali ne. In tu se Levica spreneveda, saj njen glas ZA pomeni, da jo de facto podpira, groteskna preverba na ustavnem sodišču pa je zgolj zavajanje njenih razhudenih volivcev, katerih stališče proti členu o sledenju je bolj ali manj znano. Takšno ravnanje Levice pa marsikaj pove o njeni spreminjajoči se vlogi v Golobovi vladi. Če smo se na Domovini pred meseci šalili, da Mesec nosi Goloba, se zdaj dozdeva, da iz tedna v teden bolj Golob nosi Mesca.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24