Če narediš prekršek, si zanj odgovoren – po novem spet malo manj

»Oglašam se javno, ker ne morem mimo dejstev ignorance in hipokrizije današnjih dogajanj. Poskušam se distancirati od vseh občutkov krivic, ki so se zgodile meni in drugim, ki že leta sobivamo s tako imenovanimi »nedotakljivimi«. Nimam nič proti nikomur, niti proti temu, da nekdo celo življenje živi od socialnih prejemkov, če to res potrebuje,« je sporočil Andrej Brečko, ki je poudaril, da je zanj absolutno nesprejemljivo, da si ti isti posamezniki dovolijo desetletja kršiti zakonodajo, delati prekrške, uničevati tujo lastnino, krasti ter kršiti javni red in mir – skratka, živeti povsem neodgovorno življenje. Medtem je sicer prišlo do spremembe – na del socialne pomoči rubež več ne bo mogoč.

Šentjernejčan Andrej Brečko se je odzval na zadnja dogajanja, predvsem na napoved protesta zaradi Romov, ki jim je Furs izdal izvršbo – protest je bil kasneje sicer vsaj zaenkrat odpovedan. Kot je zapisal, imajo v tem času nekateri Romi zaradi pretekle neizterljivosti 500 ali še več neplačanih glob, državi pa dolgujejo po 50 ali celo 100 tisoč evrov. »Ko pa jih končno doleti roka pravice, slišimo proteste: to je krivično, proti zakonu, rasistično, postali so žrtvena jagnjeta, napadeni najranljivejši,« je zapisal in vprašal, ali res komu ni jasno, da zakonodaja velja za vse enako.

»Kako si sploh lahko drzneš početi takšne stvari, medtem ko živiš na žuljih drugih? To je zame znak popolne odtujenosti od realnosti ter osnovnih načel morale in etike,« ja zatrdil in dodal: »Če narediš prekršek, si zanj odgovoren. Če ne plačaš položnice, je tvoja odgovornost, da jo poravnaš. Če želiš luksuz, moraš zanj delati – drugače imaš le nujno osnovo za preživetje.«

Spomnimo, Andrej Brečko je tisti Andrej, ki v preteklosti o svojih romskih sosedih ni želel slabo govoriti. Ko smo se z njim pogovarjali o njegovem načinu življenja, je sicer priznal, da se soočajo z nekaterimi izzivi. A je dejal, da je tudi to del njegove duhovne poti. Brečko namreč živi v samooskrbni hiši, ki jo je pretežno z naravnimi materiali postavil sam. S sosedom si delita tudi ekološko kmetijo. Je tudi tisti Andrej, ki so mu romski sosedje uničili rastline, razbili stekla na rastlinjaku in razbili avto. Na koncu pa so ga še močno udarili s kolom po glavi ter mu tako poleg materialne škode povzročili še psihične in fizične težave. 

Sobivati želijo na odgovoren, moralen in etičen način

Kot je pojasnil Brečko, ima družba pravila in zakonodajo, brez katerih bi vladal kaos. Brez ljudi, ki delajo in prispevajo v davčno blagajno, ne bi bilo socialnih prejemkov in ugodnosti, ki jih družba danes nudi. Po njegovih besedah ne moreš nespoštovati pravil družbe, hkrati pa zahtevati vse njene ugodnosti. To preprosto ne gre skupaj – pod nobenim pogojem. Spomnil je, da je bil lansko leto v enem samem mesecu kar trikrat žrtev tako imenovanih nedotakljivih: najprej uničenje posestva, nato poškodba vozila in rastlinjaka, nazadnje pa še nočni napad s kolom v glavo, ki ga jemlje kot poskus uboja – ker je bil preveč glasen, preveč direkten. »Kar sem doživel v dvanajstih letih, odkar sem se preselil v bližino nedotakljivih, ni mogoče opisati z besedami.

Prav tako povzročena škoda na našem miroljubnem posestvu presega deset tisoč evrov. Kljub nenehnim opozorilom in klicem na 113 je država začela resneje ukrepati šele sedaj,« je opozoril in dodal, da želijo sobivati – s človekom, živalmi in naravo. A na odgovoren, moralen in etičen način. »Vsem želimo dobro. Nimamo nič proti nikomur, ki živi odgovorno in spoštljivo. Ne moremo pa dopuščati, da si drugi dovolijo kršiti našo svobodno voljo, zakonodajo, nam povzročati škodo ter kršiti javni red in mir. Tu je meja,« je poudaril.

Brečko je izpostavil, da so vsa ta leta vaščani ponavljali eno in isto – naj se Romi obnašajo kot vsi ostali, le tako bodo lahko sobivali v sožitju. A če država dopušča, da nekdo brez resnih posledic počne, kar se mu zdi, obenem pa uživa vse ugodnosti družbe – nedotakljivost in brezplačno pravno pomoč – potem se po njegovih besedah seveda nima razloga držati pravil. Prepričan je, da bi v takšnih razmerah podobno ravnali tudi mnogi drugi, če tudi za njih sankcij preprosto ne bi bilo. »Žal smo kot družba še daleč od visoko razvite civilizacije. To, kar počnemo drug drugemu in planetu, ni znak visoke razvitosti,« je ocenil Brečko, ki je znan po svojem projektu Nova zemlja.

Na poti do visoke razvitosti, kot je zapisal, veljajo za vse ista pravila: spoštovanje družbenih pravil in zakonov. Najprej je odgovornost, šele nato pridejo pravice – če nekaj narediš, moraš za to odgovarjati. Ne glede na socialni status, versko usmerjenost, barvo kože ali družbeni sloj – pravila morajo veljati enako za vse. V nasprotnem primeru sledita kaos in anarhija, česar si verjetno ne želi nihče, saj bi to pomenilo konec ugodnosti civilizirane družbe. Izpostavil je še, da nam morata Ustava in zakonodaja zagotavljati javni red, mir in varno življenje. »To je pravica vsakega državljana, hkrati pa tudi naša odgovornost do drugih,« je bil jasen.

Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti je minuli petek obravnavala predlog programa za socialno in delovno aktivacijo brezposelnih, ki ga je pripravila Ljudska iniciativa Dolenjske. Člani komisije so brez glasu proti sprejeli sklep, s katerim so ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozvali, naj dokument preuči ter komisijo v roku 30 dni seznani s svojim stališčem.

O predlogu, ki ga je iniciativa posredovala poslancem, vladi in pristojnim ministrstvom, smo že pisali. Gre za celovit program socializacije in delovne aktivacije za dolgoročne prejemnike socialne podpore, ki temelji na treh stebrih. Kot je pojasnil koordinator iniciative Silvo Mesojedec, prvi steber predvideva vzpostavitev mreže centrov za delo in usposabljanje, kjer bi se brezposelni usposabljali za poklice, po katerih na trgu dela obstaja povpraševanje. Drugi steber je namenjen dodatnemu izobraževanju brezposelnih brez dokončane osnovne šole, kar je predpogoj za pridobitev prve poklicne kvalifikacije in lažjega vključevanja na trg dela. Tretji steber pa po njegovih besedah predvideva spremembe pri socialnih transferjih, in sicer na način, da bi bilo delo finančno bolj spodbudno od neaktivnosti.

Župan Občine Kočevje Gregor Košir je v okviru razprave poudaril, da je za dolgoročno reševanje izzivov, povezanih z Romi, ključno vprašanje zaposlovanja. Kot je dejal, se integracija začne z delom, temu pa sledijo izboljšave tudi na drugih področjih, kot so npr. bivanjske razmere. Opozoril je, da gre pri tem za širši sistemski problem države, ki zahteva celostne rešitve.

Tudi poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je poudarila, da se mora delo izplačati. Izpostavila je pomen dokončane osnovne šole kot temeljnega pogoja za vključevanje na trg dela. »V slabši situaciji si, več dobiš, kar pa ni motivacijsko,« je bil kritičen poslanec Jože Tanko – sklic nujne seje je zahtevala poslanska skupina SDS.