Poljaki bi Kaliningrad imenovali s tradicionalnim imenom, Rusi besni

Uredništvo
Vir: Pixabay
Kremelj se je ostro odzval, potem ko je poljski vladni organ svetoval uporabo drugačnega imena za rusko eksklavo Kaliningrad na obali Baltskega morja. Poljski odbor je dejal, da bi se moralo mesto in širše območje namesto tega imenovati Królewiec.


To je bilo tradicionalno ime območja, so zapisali, odločitev, da ne bodo več uporabljali "vsiljenega imena", pa je bila delno posledica ruske invazije na Ukrajino. Rusija je dejala, da je odločitev "mejila na norost" in "sovražno dejanje".







"Vemo, da je Poljska skozi zgodovino občasno zdrsnila v to norost sovraštva do Rusov," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.







Mesto Kaliningrad in širša regija sta ob koncu druge svetovne vojne prišla pod sovjetsko upravo. Poljaki so ga prej poznali kot Królewiec, Nemci pa Königsberg, Sovjeti pa so ga preimenovali v Kaliningrad po Mihailu Kalininu, enemu od voditeljev boljševiške revolucije.





Po razpadu Sovjetske zveze je Kaliningrad postal del ozemlja Rusije, zaradi česar je postal eksklava – območje, ki je geografsko ločeno od glavnega ozemlja države – med Poljsko in Litvo. Kaliningrad je strateško pomemben za Moskvo, ker ima rusko baltsko floto v pristanišču Baltiysk in je edino evropsko pristanišče v državi brez ledu.





Poljski odbor za standardizacijo zemljepisnih imen zunaj Republike Poljske je v torek sporočil, da s takojšnjim učinkom priporoča, da se mesto na Poljskem imenuje Królewiec, širše območje eksklave pa kot Obwód Królewiecki.







Pisal je, da ime Kaliningrad ni povezano niti z mestom niti z regijo in ima na Poljskem "čustven in negativen" odmev. Mihail Kalinin je namreč bil eden od šestih podpisnikov sovjetskega politbiroja pod ukazom o usmrtitvi več kot 22.000 poljskih vojnih ujetnikov v gozdovih Katyna in drugod leta 1940.







Ruska invazija na Ukrajino in njena propagandna prizadevanja so Poljsko spodbudila k ponovni oceni kontroverznih "vsiljenih imen", je dodal odbor.





Poljska je tudi začela utrjevati svojo mejo z eksklavo po ruski invaziji na Ukrajino. Poljska vojska je postavila začasno 2,5-metrsko rezilno žico in prejšnji mesec začela nameščati kamere in senzorje gibanja vzdolž 232 km dolge meje. Na mejnih prehodih so postavljene tudi protitankovske ovire.










Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki