Ponovitev scenarija: Vladni nadzorniki so slutili, da bodo spet izključeni s seje Nadzornega sveta RTV. In niso se motili

Uredništvo
Vir osnovne foto: wikipedia
Na včerajšnji seji Nadzornega sveta RTV je začasna odredba, da vladni nadzorniki na seji ne smejo sodelovati, prišla le slabo uro po začetku seje.

Upravno sodišče je znova začasno zadržalo sklep vlade, s katerim je sredi aprila zamenjala nadzornike. Trije vladni nadzorniki 11-članskega nadzornega sveta tako zaenkrat ostajajo Matjaž Medved, Irena Ostrouška in Petra Majer, čeprav jih je nova vlada aprila zamenjala z Antonom Tomažičem, Borutom Rončevićem in Dragom Zadergalom.

Isti scenarij kot pred sejo konec julija se je zgodil po tem, ko je vrhovno sodišče prejšnji teden ugodilo pritožbi novih nadzornikov in razveljavilo začasno odredbo, s katero je upravno sodišče zadržalo vladni sklep o imenovanju teh treh nadzornikov. Sodišče je naložilo izvedbo novega postopka. V tem pa je bila včeraj zopet izdana začasna odredba, kar je vnovič prekinilo sejo nadzornega sveta RTV Slovenija.


Komu in ali sploh je z vladno menjavo treh nadzornikov nastala težko popravljiva škoda?


Na upravno sodišče se je obrnil razrešeni Matjaž Medved, ki je trdil, da bo brez začasne odredbe njemu in javnemu interesu v primeru razrešitve pred iztekom štiriletnega mandata prizadejana težko popravljiva škoda. Medved je sodišču predlagal, naj odpravi vladni sklep o razrešitvi in imenovanju nadomestnih nadzornikov RTVS ter vladi prepove nadaljnje poseganje v mandate članov nadzornega sveta.

Upravno sodišče je sicer posebno pravno varstvo razrešenih nadzornikov uvedlo, da drugi organi v njihove pravice ne bi posegali mimo razlogov, določenih v zakonu o RTV.

Po mnenju upravnega sodišča je Medved tudi v drugo v zadostni meri izkazal verjetnost nastanka težko popravljive škode. Novoimenovani nadzornik Anton Tomažič na drugi strani v svojem dopisu sodišču trdi, da je Medvedovo sklicevanje na težko popravljivo škodo, ki je ključni pogoj za izdajo začasne odredbe, le pavšalno in z ničemer utemeljeno. Začasna odredba ne bi smela biti izdana zaradi zaščite RTV ali njenega direktorja, ki nista stranki v postopku, še opozarja Tomažič.



"Tožnik zgolj pavšalno in neutemeljeno trdi, da bi s (hipotetičnim!) predlogom nadzornega sveta na (hipotetično!) naslednji seji nadzornega sveta bila njemu (!) prizadejana hujša škoda, za dobro mero pa navrže, da bo takšna škoda nastala tudi javnemu interesu. Teh trditev pa z ničemer ne utemelji.  

V nobenem primeru namreč ne more na način, kot tožnik trdi v predlogu za izdajo začasne odredbe, njemu nastati nobena škoda. Škoda bi kvečjemu lahko nastala generalnemu direktorju RTV Slovenija, v kolikor bi ga Programski svet (hipotetično!) na podlagi (hipotetične!) pobude Nadzornega sveta, sprejete (hipotetično!) na naslednji seji, dejansko razrešil. V kolikor bi do tega prišlo, ima generalni direktor po izrecni določbi Statuta javnega zavoda RTV Slovenija pravico do sodnega varstva, zato ta hipotetična škoda za ta konkretni postopek ni pravno relevantna, niti izkazana, kaj šele da bi bilo izkazano, da bi nastala tožniku!" zatrjuje Tomažič.

Biti nadzornik ni pravica


Hkrati opozarja, da štiriletni mandat člana Nadzornega sveta RTV Slovenija ni individualna pravica posameznega člana, niti upravno ali ustavno varovana človekova pravica, temveč ima Nadzorni svet mandat kolektivno.

Nadzorni svet RTV bi včeraj moral obravnavati novo, že deveto različico predloga finančnega načrta RTVS, slednji namreč še vedno posluje po dvanajstinah.





Preberite tudi:

Sodišče tik pred sejo nadzornega sveta RTV razveljavilo vladna imenovanja. Tomažič in Rončević: “Globoka država deluje”


V sredo seja nadzornega sveta RTV. Bo vladnim nadzornikom znova preprečena možnost udeležbe?


Rajko Gerič: RTV je prevelik, porabi preveč denarja in se ukvarja z zadevami, ki tja verjetno ne sodijo

KOMENTAR: Uredništvo
Novi nadzorniki so delali brez težav, dokler niso omenili menjave generalnega direktorja
Iz vsega dosedanjega dogajanja je sicer jasno, da na RTV poteka boj, v katerem želijo tudi s pomočjo sodišča za vsako ceno ubraniti trenutnega direktorja Igorja Kadunca. Janševa vlada je nadzornike na RTV zamenjala že leta 2012, tudi tedaj je bil med njimi Medved in tudi tedaj je bilo v dogajanje vključeno upravno sodišče. Da gre za ubranitev Kadunca je jasno tudi zato, ker razrešeni nadzorniki niso reagirali aprila, ko so bili razrešeni, saj je Nadzorni svet lahko dva meseca normalno deloval z novopredlaganimi člani, brez da bi kdo podal tožbo ali predlagal začasno odredbo, češ da kje nastaja težko popravljiva škoda. To pa se je spremenilo tedaj, ko so v javnosti začele krožiti govorice o možni zamenjavi generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca. Tudi osrednji mediji so po prvi začasni odredbi pisali, da si Kadunc "lahko oddahne", saj koalicija v nadzornem svetu nima večine in zato težje izglasuje predlog za Kadunčevo razrešitev. Razrešitev generalnega direktora je sicer v domeni programskega sveta. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Je vodstvo RTV lagalo? Ustvarjalci Tarče so razkrili vzrok cenzure
  • 12. 02. 2026
Po škandalozni cenzuri ZNP zahteva odstop vodstva TV Slovenija, v DNS zaskrbljeni
  • 13. 02. 2026
Vodstvo RTV zanika vmešavanje v delo novinarjev Tarče, ki so pri Poloni Fijavž izgubili zaupanje
  • 13. 02. 2026