Poročilo mešane italijansko-slovenske komisije o fojbah
Poročilo mešane italijansko-slovenske komisije za kulturo, na katero se sklicujejo poslanci Gibanja Svoboda, in ga Italija uradno ni sprejela, med drugim na svoji 13. strani piše tudi o dogodkih leta 1945, ko je prišla osvoboditev tudi do Trsta: "Slovenci so doživeli dvojno osvoboditev: izpod nemške okupacije in izpod italijanske države. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudi zato, ker jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je izražal v aretacijah več tisočev, po večini Italijanov, a tudi Slovencev, ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu - del aretiranih je bil v presledkih izpuščen; v stotinah naglo izvršenih obsodb - žrtve so bile večinoma vržene v kraška brezna, imenovane fojbe; ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali bili ubiti med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti Borovnico)."
Za te dogodke, še piše poročilo, je sprožilo ozračje obračunavanja s fašističnim nasiljem, a kot kaže, so večinoma izhajali tudi »iz predhodnega načrta, v katerega se je stekalo več silnic: prizadevanje za odstranitev oseb in struktur, ki so bile tako ali drugače (tudi ne glede na osebno odgovornost) povezane s fašizmom, z nacistično nadoblastjo, s kolaboracijo ter z italijansko državo in prizadevanje za predhodno čistko dejanskih, potencialnih ali pa samo domnevnih nasprotnikov komunističnega režima in priključitve Julijske krajine k novi Jugoslaviji. Začetni sunek je sprožilo revolucionarno gibanje, ki se je spreminjalo v politično vladavino in je naboj narodne in ideološke nestrpnosti med partizani spreminjalo v državno nasilje.«
Za te dogodke, še piše poročilo, je sprožilo ozračje obračunavanja s fašističnim nasiljem, a kot kaže, so večinoma izhajali tudi »iz predhodnega načrta, v katerega se je stekalo več silnic: prizadevanje za odstranitev oseb in struktur, ki so bile tako ali drugače (tudi ne glede na osebno odgovornost) povezane s fašizmom, z nacistično nadoblastjo, s kolaboracijo ter z italijansko državo in prizadevanje za predhodno čistko dejanskih, potencialnih ali pa samo domnevnih nasprotnikov komunističnega režima in priključitve Julijske krajine k novi Jugoslaviji. Začetni sunek je sprožilo revolucionarno gibanje, ki se je spreminjalo v politično vladavino in je naboj narodne in ideološke nestrpnosti med partizani spreminjalo v državno nasilje.«
Povezani članki
Zadnje objave
V Mestnem muzeju Ljubljana razstava o dolgo zamolčani kiparki Lizi Hribar
10. 11. 2026 ob 21:55
Prejemnikom tujega denarja bi prepovedali organiziranje kampanj
10. 11. 2026 ob 19:05
Svoboda straši s pokojninami: velike številke, zamolčane razlike
10. 11. 2026 ob 18:52
Krakov: po terorističnem napadu znano več o stanju poškodovanih
10. 11. 2026 ob 17:50
Janković pričakuje nov mandat, meščani pa opozarjajo na napačne prioritete
10. 11. 2026 ob 17:44
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.