Poslanci so sprejeli nov zakon o medijih, v opoziciji kritični

Poslanci so z 48 glasovi za in 23 glasovi proti sprejeli novi zakon o medijih, o katerem stroka ni imela pozitivnega mnenja. Za so glasovali v Svobodi, SD in Levici, proti pa so bili v SDS, NSi in pri Demokratih. V stranki SDS so med drugim prepričani, da je zakon uvod v cenzuro, v NSi so opozorili, da se bo pod pretvezo preganjanja sovražnega govora discipliniralo vse, ki ne bodo po volji oblasti.

»Pluralnost ni okras demokracije, je njen temelj. Svoboda govora ni privilegij politike, je pravica ljudi – s temi merili je treba meriti zakonodajo, vendar pa zakon teh meril ne dosega,« je bil jasen Anže Logar, Mojca Šetinc Pašek pa je poudarila, da bi se vsaka resna politika morala zavedati pomena neodvisnih medijev za standarde demokracije v državi.

Ministrica Asta Vrečko je na izredni seji ponovno poudarila, da gre za prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po mnogih letih, predlog zakona pa naslavlja nove medijske trende. Ta je bil v javno obravnavo poslan že decembra 2023, do sedaj pa je bil deležen dodatnih izboljšav. Po besedah ministrice so upoštevali predloge državnega sveta, zakonodajno-pravne službe in nekaterih drugih deležnikov. Spomnila je, da so družbene platforme danes glavni viri informacij. Vendar pa te niso zavezane delovanju v javnem interesu, spoštovanju svobode govora in posredovanju verodostojnih informacij.

Po njenih besedah je tako vse težje udejanjiti pravico do celovite obveščenosti, kar po njeno nagovarja predlog zakona. Poudarila je, da osiromašeni mediji pomenijo manj družbene razprave, manj informiranih odločitev javnosti in ne nazadnje tudi odločevalcev. Izpostavila je, da z novim zakonom medijski panogi prinašajo nujno finančno podporo, in sicer za prehod tiskanih v digitalne medije ter za razvoj digitalnih medijev. Zakon poleg tega finančno krepi tudi razpis za spodbujanje pluralnosti, ki zagotavlja več denarja za lokalne in neprofitne medije.

Asta Vrečko: »Zakon o medijih prinaša nove varovalke za spodbujanje medijske raznolikosti, ki je ključna za celovito obveščenost.«

Po ministričinih besedah z novim zakonom odpravljajo pomanjkljivosti sedanjega zakona. Kot primer je navedla nepreglednost nad medijskim lastništvom, poleg tega se ne preprečuje medijske koncentracije, ne predpisuje se pregleda državnega oglaševanja, ne sledi se sodobni evropski medijski zakonodaji – zlasti ne aktu o svobodi medijev. »Zakon o medijih prinaša nove varovalke za spodbujanje medijske raznolikosti, ki je ključna za celovito obveščenost,« je zagotovila in med drugim izpostavila še nov postopek za presojo medijske koncentracije.

Inšpektorjevo odločanje, katera beseda je dovoljena in katera ni, je nevarna pot do politične cenzure

Anže Logar (Demokrati) je opozoril, da se predlog skozi ves postopek ni bistveno spremenil. Po njegovi oceni potrebujemo nov zakon, ne pa nepremišljenega zakona, ki omogoča zlorabe in je politično obarvan. Povedal je, da so Demokrati predlagali amandmaja, ki nista bila deležna podpore. Po njegovih besedah zakon odraža željo po večjem nadzoru in vplivu nad medijskim prostorom, poleg tega pa podeljuje finančne nagrade v predvolilnem obdobju. Letos bodo razdelili štiri, prihodnje leto pa že osem milijonov evrov, ki gredo iz žepov davkoplačevalcev. In to tistim medijem, ki se niso prilagodili zahtevam okolja, je med drugim opozoril poslanec.

Logar je še opozoril, da zakon vplivneže opredeljuje na način, da je praktično vsak lahko vplivnež. Vendar so po njegovih besedah to posamezniki, ki jih hoče zakon potisniti v okove demokracije, sploh če bo določena objava nekomu trn v peti. Poudaril je, da vplivneži niso mediji.

Po besedah Anžeta Logarja zakon odraža željo po večjem nadzoru in vplivu nad medijskim prostorom, poleg tega pa podeljuje finančne nagrade v predvolilnem obdobju.

Poslanec je še dejal, da nihče ne zagovarja sovražnega govora, vendar pa je v zakonu definicija sovražnega govora razširjena na način, ki ga ne pozna nobena evropska ureditev. O njem ne bi odločala sodišča, ampak inšpektor. Da inšpektor odloča, katera beseda je dovoljena in katera ne, je po Logarjevi oceni nevarna pot do politične cenzure. »Namesto da bi ščitili svobodo izražanja, jo bomo zamejili z grožnjo glob,« je opozoril in dodal, da je posledica tega samocenzura. »Glasujemo o zakonu, ki omejuje pluralnost. Pluralnost ni okras demokracije, je njen temelj. Svoboda govora ni privilegij politike, je pravica ljudi – s temi merili je treba meriti zakonodajo, vendar pa zakon teh meril ne dosega,« je bil jasen in ob tem dodal, da predlog zakona odpira več dilem, kot jih rešuje.

Z novim zakonom bodo nadzirali in sankcionirali tudi posameznike

Alenka Jeraj (SDS) je spomnila, da je stroka glede novega medijskega zakona podala kritična mnenja. Zakon je slab, prinaša poslabšanje medijske krajine, ki je že zdaj svetovnonazorsko močno neuravnotežena. Poleg tega je prisotna medijska koncentracija, ki je ne bi smelo biti, če bi delovali regulatorji. Prinaša nepošteno sofinanciranje, saj praktično izloča lokalne in manjše medije.

Jerajeva je opozorila, da je zakonodajno-pravna služba na vsak člen zakona podala pripombe. Med drugim so opomnili, da je eno od načel pravne države načelo jasnosti in določnosti predpisa, kar prinaša pravno varnost – ta pa zahteva, da je iz besedila predpisa mogoče nedvoumno ugotoviti vsebino in namen norme. Nov medijski zakon po besedah Jerajeve tega ne prinaša. Nekatere določbe tudi pomembno odstopajo od sedanje ureditve, do česar je prišlo brez pojasnila.

Spomnila je na oceno profesorja dr. Dejana Verčiča, ki je dejal, da zakon odpira številna vprašanja o njegovi ustreznosti in smiselnosti. Zakon je označil kot zakon, ki temelji na razumevanju medijskega delovanja iz 20. stoletja, ne poseže pa v realnost 21. stoletja. Po njegovih besedah je zakon slab, nepotreben, če bo potrjen, pa tudi škodljiv.

📢 @AlenkaJerajSDS:
Novi zakon o medijih bo škodoval slovenski medijski krajini, zato mu v @strankaSDS odločno nasprotujemo. ❗️@vladaRS je pripravila rešitev, ki povečuje politični vpliv na medije in zmanjšuje njihovo neodvisnost. ❌

📰⚖️🇸🇮 #Mediji #Svoboda #Slovenija pic.twitter.com/7nH5WWF7GV

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 3, 2025

Jerajeva je naštela več slabih rešitev: zakon arbitrarno oz. ideološko določa morebitne neprimerne vsebine določenih medijev, ki jih bodo odstranjevali z grožnjami finančnih kazni. Do sedaj je o neprimernosti vsebin odločalo sodišče, po novem zakonu bi odločal inšpektor, ki bo zaposlen na ministrstvu. Predvidene globe dosegajo tudi 20.000 evrov, kar bo lahko uničilo marsikateri medij. Izpodbijanje odločbe bo možno le v upravnem postopku – ki lahko traja več let. Da so temu podvrženi tudi vplivneži, kaže na to, da bi z novim zakonom radi nadzirali in sankcionirali posameznike.

Poslanka je opozorila, da predlog zakona uvaja pristransko določanje dodatne državne pomoči t. i. prijateljskim medijem, kar bo še povečalo njihovo odvisnost in zavezo k pravemu, do vlade prijaznemu poročanju. »Po novem bo vlada odločala, v katerem mediju lahko oglašujejo državna podjetja. To bo le tam, kjer se bo lepo poročalo o vladi,« je dejala Jerajeva, ki je opomnila, da se večja pooblastila podeljuje Akosu, ki se je izkazal kot slab varuh medijske koncentracije – imamo namreč posameznika, ki ima v lasti kar 60 medijev.

Jerajeva je opomnila, da se večja pooblastila podeljuje Akosu, ki se je izkazal kot slab varuh medijske koncentracije – imamo namreč posameznika, ki ima v lasti kar 60 medijev.

Ni jasno, po kakšnih kriterijih se bo dodeljevalo finančno pomoč, kakšne bodo sankcije, kako bo z nadzorom koncentracije medijev

Iva Dimic (NSi) je dejala, da bi pričakovali, da bo v vsem tem času zakon usklajen z vsemi deležniki in da bomo dobili sodoben medijski zakon. »Svoboda in pluralnost medijev sta bistven del demokracije in temeljnih pravic državljanov. Mediji so ključen steber sistema zavor in ravnovesij, na katerem temelji demokratična vladavina. Zato se spuščanje v avtoritarni režim pogosto začne z napadi na neodvisne medije,« je opozorila in dodala, da se bo z zakonom vpliv politike na delo medijske krajine povečal, pod pretvezo preganjanja sovražnega govora pa se bo discipliniralo vse, ki ne bodo po volji oblasti.

Iva Dimic: »Spuščanje v avtoritarni režim se pogosto začne z napadi na neodvisne medije.«

Zakon predvideva visoke kazni, pritožb si mediji ne bodo mogli privoščiti. Ni jasno, po kakšnih kriterijih se bo finančno pomoč dodeljevalo medijem, kakšne bodo sankcije ob kršitvah, kako bo z učinkovitim nadzorom koncentracije medijev. »Na eni strani se novinarje odpušča, na drugi strani lastniki še vedno prejemajo denar od ministrstva,« je poslanka ocenila, da se bodo te prakse z novim zakonom nadaljevale.

Po njenih besedah podobno ugotavlja tudi profesor dr. Marko Milosavljević v študiji Relevantnost medijske politike in regulacije za novinarstvo – primer predloga zakona o medijih 2024. Po besedah Milosavljevića vse nedorečenosti, ohlapnosti ali nedoslednosti lahko pripeljejo do političnih, ekonomskih in osebnih zlorab. Do izvajanja pritiska na medije in novinarstvo, do šikaniranja kritičnih in nagrajevanja naklonjenih medijev ter drugih nedopustnih in nedemokratičnih praks.

Iva Dimic: »Bojijo se javnega mnenja, zato bodo plačevali za novinarstvo po svoji meri.«

Nevarna in v nasprotju s konceptom pluralnosti je tudi popolna koncentracija pooblastil in moči v enem regulatorju, ki ne izpolnjuje vseh kriterijev za neodvisnost. Aktualna vlada po besedah poslanke uvaja skrajno politizacijo, uvaja cenzuro. »Bojijo se javnega mnenja, zato bodo plačevali za novinarstvo po svoji meri,« je pristavila.

Ko inšpektor dobi moč cenzorja, se postavljajo temelji za zlorabe

Poslanka Moja Šetinc Pašek je dejala, da je glede predlaganega zakona, ki nima atributov, ki jih predlagatelji obljubljajo, skeptična. V zakonu po njeni oceni ostaja več neprimernih rešitev – še vedno bo prisoten vpliv lastnikov na medijske ustvarjalce, sovražni govor pa je opredeljen na način, kot da so mediji edini, ki ga generirajo. »Ko inšpektor dobi moč cenzorja, se postavljajo temelji za zlorabe,« je opozorila in predlagala, da bi se lahko v Kazenskem zakoniku zgolj razširila definicija sovražnega govora in na novo opredelile sankcije.

Mojca Šetinc Pašek: »Ko inšpektor dobi moč cenzorja, se postavljajo temelji za zlorabe.«

»Na novo se opredeljuje razvid medijev, a hkrati se ne razloči mimikriranih medijskih form,« je še opozorila in glede financiranja komentirala, da se po eni strani ne moremo znebiti vtisa, da se bo z na novo opredeljenim oglaševanjem določen medijski konglomerat še dodatno financiralo, po drugi strani pa se bo vse preostale medije reševalo z nekim novim skladom, ki je slaba kopija tega, kar že imamo.

»Pri finančnem reševanju medijske panoge bi morali biti drznejši. Vsaka resna politika bi se morala zavedati pomena neodvisnih medijev za standarde demokracije v državi,« je poudarila nekdanja novinarka in priznala, da je v dvomih, kako bo glasovala. Nekateri novinarji menijo, da je novi zakon bolje kot nič. Vendar je po njenih besedah zakon slab in nevizionarski. Za novinarje, ki dihajo na škrge, je kot pomoč, ki s padali iz zraka pada na Gazo.