Požar zaustavili pred Bordeauxom, a Francozi še ne bodo mirno spali; v Španiji 46 stopinj

V jugozahodni Franciji se nadaljuje ena najzahtevnejših operacij gašenja gozdnih požarov v sodobni zgodovini države. V departmaju Gironde, zahodno od Bordeauxa, so gasilci v zadnjih dneh omejili glavno žarišče obsežnega požara, ki tako ostaja približno 15 kilometrov od mesta z 270.000 prebivalci. A tleča žarišča, visoke temperature in zelo suh zrak še vedno predstavljajo nevarnost ponovnega izbruha obsežnejšega požara. Še vedno gori tudi v Španiji, kjer dnevne temperature ponekod segajo tudi do 46 stopinj Celzija.

Sezona požarov bo še trajala

Gozdni požar zahodno od priljubljene turistične destinacije je že uničil 42.000 hektarov povečini borovega gozda, torej območje, ki je štirikrat večje od Pariza. Gre za enega največjih požarov v Franciji po drugi svetovni vojni, med katerim so evakuirali 220.000 ljudi, med njimi številne turiste s priljubljenih atlantskih plaž na polotoku Cap Ferret in v okolici zaliva Arcachon.

Požar je uničil ali hudo poškodoval več kot 240 stavb, med njimi stanovanjske hiše in počitniške objekte. Gasilci so si pri gašenju pomagali z več kot 20 letali in helikopterji, zgradili so tudi več kot 100 kilometrov protipožarnih pregrad. Predsednik Emmanuel Macron je razmere označil za najhujše od druge svetovne vojne in sklical krizno sejo vlade. Notranji minister Laurent Nunez pa je opozoril, da bo sezona požarov verjetno trajala še mesece.

Požar razvil lasten vremenski sistem

Zadnjo noč se požar ni bistveno razširil, tako da so na nekaterih območjih že dovolili, da se evakuirani vrnejo domov, med drugim 60.000 ljudem iz predmestij Bordeauxa. Kljub temu več tisoč gasilcev na terenu ostaja v polni pripravljenosti. Tudi prebivalci tako še ne morejo mirno spati, saj veter in vročina lahko kadarkoli znova oživita skrite plamene.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko suha vegetacija in močan veter povzročita nenadne spremembe tudi zato, ker je požar razvil lasten vremenski sistem. Povzročil je nastanek prvega zabeleženega pirokumulonimbusa v državi. Gre za ogromen nevihtni oblak, ki lahko ustvari lastne vetrove in strele ter tako povzroči še več požarov.

Po poročanju BBC se zaradi ogromne količine toplote, ki jo ustvarjajo gozdni požari, zrak nad ognjem hitro dviga. S seboj v ozračje odnese dim, pepel ter vodno paro, in ko se med dviganjem ohladi, se vodna para kondenzira v oblak. Če je ozračje dovolj nestabilno, se ta oblak lahko razvije v kumulonimbus, ki je različica nevihtnega oblaka.

V Španiji zabeležili največji požar doslej

Z obsežnimi gozdnimi požari se še vedno borijo tudi v Španiji, pri čemer so najhujša žarišča v osrednjem delu države; v provincah Avila in Toledo v okolici Madrida. Po pisanju portala Mappr požar v Avili velja za največjega zabeleženega doslej. Zgorelo je 50.000 hektarov, skupno pa so ognjeni zublji uničili približno 77.000 hektarov gozda. Evakuirali so 63.000 ljudi, med katerimi se jih je približno tretjina že lahko vrnila domov. Kljub temu da je najhuje mimo, ostaja aktivnih še več žarišč.

Požari so uničili na desetine domov, zaprli mnoge ceste in močno obremenili gasilske enote. Španske oblasti so razglasile izredno stanje, premier Pedro Sánchez pa je prizadetim obljubil izdatno podporo države.

Južnoevropska pečica

Požarna sezona sicer pesti celotno južno Evropo. Manjše in srednje velike požare so zabeležili tudi na grškem otoku Paros, italijanski Siciliji, v Turčiji in na Balkanu. Po podatkih strokovnega omrežja EFFIS je letos v EU pogorelo že več kot 250.000 hektarov ozemlja, kar je nad dolgoročnim povprečjem.

Delo gasilcev močno otežujejo tudi izjemno visoke temperature. V Grčiji sežejo do 40 stopinj Celzija, na območju jugozahodne Francije se gibljejo med 35 in 42 stopinj Celzija, v osrednjem in južnem delu Španije pa celo med 38 in 46 stopinj Celzija.