Predsednica razklane in neuvrščene Republike Slovenije

Jugoslavija je bila ena od ustanovnih in vodilnih članic v druščini tako imenovanih neuvrščenih in kakopak zaostalih držav. Neuvrščenim državam je prepakirala kredite, ki jih je – revna, kot je bila – na svoje ime prejemala v razvitem demokratičnem svetu in si s tem kupovala velik ugled pri še bolj zaostalih državah, kot je bila sama. Drugi del poslanstva Jugoslavije v gibanju neuvrščenih pa je bila trgovina z orožjem in izvažanje komunizma. Republika Slovenija ni nikoli pretrgala popkovine s SFRJ, dediščino njene zločinske komunistične partije, vzporedno ekonomijo Udbe (od leta 1966 SDV) in tudi politike neuvrščenih. Ne samo leve politične stranke, ampak celo predsednica republike nam s svojimi ravnanji in opustitvami to trditev nenehno potrjuje. 

Ukradli so rajne 

Predsednica Nataša Pirc Musar je igrala opereto o pokopu med vojno in še zlasti po vojni pobitih resničnih in namišljenih nasprotnikov komunistične revolucije. Žurnalistom se pri pisanju sklepov s posveta pri njej še niti ni posušila tinta, pa je bilo že vse drugače, vse je teklo mimo dogovorjenega. Pri belem dnevu so znani storilci svojcem pobitih in kočevski komunali ukradli pokojnike ter jih odpeljali v Škofjo Loko. Iz enega skladišča v drugo, kot bi šlo za drva ali krompir. Država, še manj pa obrambni minister, si rajnih rojakov ne moreta in ne smeta lastiti. Predsednica je molčala in gledala proč ter dajala vtis, da je podrejena obrambnemu ministru Borutu Sajovicu. 

Samopašni minister si je po skrunjenju kosti, ki bodo do nadaljnjega v polivinilastih vrečah na Gorenjskem, zamislil še farso – žalno slovesnost pred izpraznjeno jamo pod Macesnovo gorico. Da je bila mera predrznosti, neobčutljivosti ali pa slaboumnosti polna, je bila komemoracija le štirinajst dni pred vsakoletno žalno slovesnostjo in mašo v Rogu. Čeprav predsednica običajno nosi hlače, je ni bilo toliko v hlačah, da bi ministra pri provokativnem početju ustavila. Verjetno pa ji je bil nizkoten načrt kraje tradicionalne žalne slovesnosti všeč. Ob peščici udeležencev je položila venec pred izpraznjeno jamo, v kateri so skoraj osemdeset let ležale žrtve revolucije, njihova nadaljnja pot do večnega počitka pa ostaja negotova oziroma odvisna od ljubljanskega župana.  

Predsednica ni ne trenila z očesom ne pisnila, ko je diktatura Svobode pred dvema letoma ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Letos pa je v Rogu hlinila sočutje do množice pobitih po krvavih rokah »neznanih storilcev«.  

Preberite tudi nadaljevanje.