Predsednik Evropskega parlamenta je znan. Vajgl o nujnosti "proevropske koalicije"
V francoskem Strasbourgu že ves dan volijo predsednika Evropskega parlamenta.
Novega predsednika smo dobili šele v 4. krogu glasovanja. S 351 glasovi je to postal kandidat konservativcev Italijan Antonio Tajani. njegov protikandidat iz vrst Socialistov in demokratov (S & D), Gianni Pittella, je prejel 282 glasov.
Odločil je jutranji dogovor med konservativci in liberalci (ALDE). Tega slovenski evroposlanec te poslanske skupine, Ivo Vajgl, vidi v kontekstu "nujnosti proevropske koalicije", čeprav pravi, da favorita nista ravno bleščeča kandidata.
Koalicijski dogovor med EPP in S&D, od katerega je pred dobrim tednom odstopila S&D, je zamenjal jutranji dogovor med EPP in ALDE. Potem ko se je volilni dan pričel s sedmimi kandidati, je kmalu po začetku od kandidature odstopil ALDE-jev prvi mož Guy Verhofstadt ter se s poslansko skupino ALDE v podpori pridružil EPP-jevemu kadnidatu Tajaniju.
Svojo odločitev pospremil z zaskrbljenimi besedami o razdrobljenosti evropskega parlamenta, v katerem politične sile delujejo samovoljno. Poudaril je, da evropski državljani pričakujejo skladnost in enotnost ob iskanju rešitev za mnoge krize, ki pestijo kontinent.
Sklenil je, da parlament za svoj obstoj potrebuje širšo koalicijo, ki bo reformirala in okrepila Unijo, kot osnovna izziva unije pa je, zanimivo, naštel Trumpa in Putina.
V dogovoru med strankama piše: “Evropa je v krizi, nacionalisti in populisti poskušajo uničiti unijo od znotraj in od zunaj. Zato gresta EPP in ALDE mimo ideoloških razlik, odločili sta se za skupno delo in ponudili skupno platformo za proevropsko sodelovanje.“
Koalicija, ki bo odprta za pro-evropske ideje, naj bi vsebovala tudi idejo skupne evropske meje in obalne straže, »ki bo napravile Evropo spet varno«.
Ivo Vajgl: proevropska koalicija je nujna, a ne Pittella in Tajani nista bleščeča kandidata
Tudi Ivo Vajgl, slovenski poslanec v ALDE, je odločitev svoje skupine razložil z nujnostjo proevropske koalcije. ALDE, ki je sicer prvotno računala na sporazum s socialisti, sedaj vstopa v "liberalno kaolicijo".
Vajgl poudarja, da vseeno ostajajo poslanska skupina, v kateri lahko vsakdo razmišlja s svojo glavo. Sam v kriznih časih, ko se nemški tanki zbirajo na ruski meji, vidi nujnost trdne Evrope. Predvsem, da se branijo skupne vrednote, je poudaril, "pred homofobijo in ekstremizmom."
Obenem pa se mnogi z nezadovoljstvom obračajo na sklenjeno koalicijo. Spominjajo se Tajanijeve "neprijazne" LGBT zgodovine in trdijo, da ta koalicija ne more biti "liberalna".
Sicer pa je Vajgl poudaril, da ne Pitella, favorit S&D, niti Tajani, nista posebno bleščeča izbira. Oba naj bi bila politično medlejša od dosedanjega predsednika Martina Schulzta, ki je posebno bojevito tlakoval parlametnarno pot v Evropski svet.
Poslanec ALDE, Ramon Tremosa i Balcells, je povedal, da v parlamentarnem boju za boljšo Evropo, odločitev za Tajanija pomeni nekakšno »anastezijo za evropski projekt".
Nadalje pa sta Romana Tomc in hrvaška poslanka Marijana Petir iz EPP podali obratno sliko. Tajanija, ki je kandidat njune stranke, vidita kot bolj ljudskega, Schultzevo odločnost pa imata za samopromocijo.
Kako se bodo volitve izšle, še ni znano, za zdaj nobeden od kandidatov ni dobil absolutne večine. Med vsemi kandidati sta v očitni prednosti Tajani in Pitella.
V prvem krogu je Tajani dobil 274, Pitella pa 183 glasov, v drugem krogu Tajani 287 in Pitella 200, v tretjem krogu pa Tajani 291 in Pitella 199 glasov.
V zadnjem, četrtem krogu, bosta edina kandidata, zmagal pa bo tisti z navadno in ne absolutno večino.
Zadnje objave
Namesto popravljene ceste so dobili še nove ovire
17. 7. 2026 ob 14:10
Kovčki prtljage ali kovčki denarja?
17. 7. 2026 ob 10:00
Cigler Kralj napovedal forenzični pregled na kmetijskem ministrstvu
17. 7. 2026 ob 7:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Pol milijona glasov proti Bruslju: zahtevajo remigracijo
16. 7. 2026 ob 23:17
V opoziciji pričakovani očitki: Skok naj bi preganjal politične nasprotnike
16. 7. 2026 ob 18:40
Ekskluzivno za naročnike
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.