Preobrat v denacionalizacijskih postopkih: Nepremičnine ne gredo ljubljanski škofiji

V začetku septembra je radovljiška upravna enota ugotovila, da naj bi nepremičnine, ki so bile vrsto let predmet vračila ljubljanski nadškofiji, to je Dolina Sedmerih jezer, Slap Savica, obala Bohinjskega jezera, smučišče Viševni, sploh ne bile podržavljene Ljubljanski škofiji.

Upravna enota se po novem sklicuje na zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači. Upravno enota meni, da naj bi se država teh nepremičnin polastila že z odlokom AVNOJ 21. novembra 1944. To tolmačenje je po prepričanju nadškofije v očitnem nasprotju z vsemi javnimi listinami iz obdobja podržavljenja. V nasprotju je tudi z dosedanjo prakso upravnih organov, kjer nekdanjim lastnikom, ki jim je bilo premoženje podržavljeno na podlagi predpisov o agrarni reformi, ni bilo treba dokazovati, da so vložili vlogo na podlagi Zakona o ravnanju s premoženjem (ZRP).

Ljubljanska nadškofija se je na to odločbo upravne enote iz Radovljice te dni pritožila na Ministrstvo za gospodarstvo, gozdarstvo in prehrano. Sprašujejo pa se, ali ne gre za namerno diskriminiranje konkretnega upravičenca in tudi rezultatsko odločanje.