Prihaja Dialogos #11: Slovenska kultura, evropske vrednote in politika v slovenskem šolskem sistemu

V začetku decembra je koalicija v državni zbor vložila predlog novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog je bil nemudoma deležen ostre kritike predstavnikov pedagoške stroke, posebej še oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ključna kritika je bila usmerjena v spremembe v sestavi svetov izobraževalnih zavodov, kjer zakon dominantno vlogo namesto predstavnikom zaposlenih namenja predstavnikom lokalne skupnosti in v dodaten cilj vzgoje in izobraževanja, ki šolstvu nalaga vzgojo v slovenski kulturi in za evropske vrednote. V tem namreč vidijo politizacijo slovenske šole, omenjeni cilj pa vidijo kot nepotrebnega, spraševali so se tudi, kaj je sploh mišljeno s slovensko kulturo in evropskimi vrednotami.

Na slednje pa se je odzvala skupina 27 uglednih posameznikov, ki so v javnem pismu spisali oster odziv na kritiko pedagoške stroke. Podpisniki pisma ocenjujejo, da pomankanje družbene zavesti, strpnosti, sočutja in solidarnosti, ki jo spremljamo v času epidemije, prihaja kot posledica problema v socializacijskem procesu v slovenskem šolstvu, ki na prvo mesto postavlja parcialne sindikalne in politične interese. Vse to označujejo za zavržno dejanje, ki obsoja slovenski narod na izumrtje, demokracijo pa na potop.

V prihajajočem Dialogosu smo soočili predstojnico oddelka za pedagogiko in andragogiko na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani Klaro Skubic Ermenc in enega izmed prvopodpisanih pod javnim pismom ter obraz iniciative Združeni starši, ki se zavzema za uresničitev ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol, Markota Balažica.


Skubic-Ermenčeva je v začetku pojasnila, zakaj meni, da omenjeni cilj ni potreben, ker že obstoječi cilji pokrivajo odkrivanje slovenskega jezika, zgodovine in vključevanje v evropske integracije. Hkrati gre za dobro premišljen in celovit nabor ciljev, dodajanje novega, ki ni jasno definiran, brez posvetovanja s pedagoško stroko pa po njenem mnenju ni smiselno. Evropske vrednote in slovenska kultura se namreč skrivajo v kopici ciljev.

Balažic na drugi strani opozarja, da rezultati, ki jih daje slovenski šolski sistem, potem, ko njegovi uporabniki stopijo v odraslost, ne daje pokončnih in samozavestnih posameznikov, ki bi v slovenski identiteti črpali elan za delovanje v demokratični družbi. Ocenjuje, da je bilo v zadnjih letih precej razprav okrog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, zato je vesel, da se zakon končno posodablja, čeprav tudi sam verjame, da obstoječe rešitve še niso optimalne.

Kritika, ki jo pismo namenja pedagoški stroki pa usmerja predvsem v njen politični vidik in politične stranke, ki si šolstvo skušajo podrediti in to aktivno počnejo že zadnjih 30 let, na čelu s Slavkom Gabrom in politiko Socialnih demokratov, ki večino časa samostojne države obvladuje šolsko ministrstvo.

Razprava je tekla tudi o potrebni konkurencei v šolstvu ter načinih zagotavljanja optimalnega razvoja slovenskih otrok. Oba sogovornika pa sta se strinjala, da je potrebnega več dialoga v razpravah na tem področju.

Balažic je podaril tudi, da v togem sistemu šolstva potrebujemo posameznike, predvsem na vodstvenih položajih, ki si bodo upali uvajati spremembe, zaradi česar zaposleni, ki so sicer nagnjeni k odklanjanju sprememb, saj te pomenijo spremembo njihove delovne rutine, ne smejo imeti glavne vloge v svetih zavodov, da bi do sprememb prišlo.

Ermenčeva na drugi strani opozarja, da so v lokalnem okolju ravno učitelji edini, ki so strokovno usposobljeni za upravljanje z izobraževalnimi ustanovami, večja vloga lokalne skupnosti pa pomeni vmešavanje lokalne politike v šolo in zmanjšanje kakovosti le te.

Zanimiva razprava dveh vidikov šolstva bo na sporedu na Domovini jutri ob 20h.00. Do takrat pa lahko pogledate nekaj izsekov, ki smo jih vključili v videonapovednik.

https://www.youtube.com/watch?v=F_a_30cwynM&ab_channel=Domovinanovispletnimedij