Prihaja obdobje izolacionizma

Ob prehodu v novo leto se oziramo tudi nazaj. Vse, kar se je zgodilo v preteklem letu, nekako nesemo s seboj naprej. Izbrali smo nekaj pomembnejših svetovnih dogodkov, ki zagotovo vplivajo na smer, v katero gre svet, (svetovna) politika. Za vsakega bralca pa ostaja razmislek o vplivu dogodkov na našo prihodnost.

• Skupina BRICS, ki jo v osnovi sestavlja pet gospodarskih in političnih velesil (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika) ter predstavlja protipol Zahodu, je 1. januarja postala močnejša za pet novih članic: Egipt, Iran, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Etiopijo, kar kaže na krepitev svetovne vloge skupine. Velike upe v projekt polaga zlasti Rusija, prizadeta zaradi mednarodne osamitve. Letos je v mestu Kazan gostila srečanje predstavnikov zveze.
• Dolgoletni ruski opozicijski voditelj in oster kritik predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni, je 16. februarja preminil v zaporu. Že leta 2020 se je zgodil poskus njegove zastrupitve. Smrt je vzbudila ostre reakcije Zahoda, saj je bil pokojni velik up demokratičnega sveta.
• Švedska je 7. marca vstopila v Nato. Pred njo je to že storila Finska. Obe državi sta po ruski agresiji pridružitev zavezništvu dojemali kot varnostno zagotovilo za svoje prebivalce.
• Med 15. in 17. marcem so v Rusiji potekale farsične volitve, ki jih lahko razumemo kot testiranje celotne strukture avtokratskega režima s strani političnega vrha. Dejanski namen je bil preveriti, ali se v oblastniški strukturi pojavljajo »razpoke«. Na volitvah je pričakovano slavil dolgoletni predsednik Vladimir Putin.
• Na Hrvaškem so 17. aprila potekale parlamentarne volitve, na katerih je slavila vladajoča HDZ, novi stari premier pa je postal Andrej Plenković. Obdobje pred volitvami je zaznamoval odkrit spor med Plenkovićem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem.
• Izraelske oborožene sile so 18. aprila izvedle obsežne povračilne zračne napade na Iran, kar je še zaostrilo napetosti v regiji. Iran je pred tem (13. aprila) izvedel zračne napade na Izrael z brezpilotniki in izstrelki.
• 15. maj: poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je vzbudil številna vprašanja o ustreznosti varovanja državnikov.
• Glavni haaški tožilec je 20. maja zaprosil za nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in vodje Hamasa v Gazi Yahya Sinwarja, in sicer zaradi vojnih zločinov.
• Med 6. in 9. junijem so potekale volitve v Evropski parlament v vseh državah članicah EU. Na njih so evropski volivci jasno pokazali, da so naveličani škodljive zelene agende in politike odprtih vrat za tujce – obrnili so hrbet strankam levega političnega spektra.
• V britanski politiki se je 4. julija zgodil velik preobrat. Oblast je prevzela leva laburistična stranka pod vodstvom Keira Starmerja. S tem je bila končana 14-letna vladavina konservativcev.
• V Franciji je 7. julija v drugem krogu parlamentarnih volitev presenetljivo slavila levičarska Nova ljudska fronta, čeprav so mnogi pričakovali močan zasuk v desno.
• V Pensilvaniji se je 13. julija zgodil poskus atentata na republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ko je nagovoril množico podpornikov. K sreči ga napadalec ni umoril, ampak zgolj ranil v uho.
• Že 21. julija pa je ostareli Joe Biden odstopil od ponovne kandidature za ameriškega predsednika.
• Konec julija je na farsičnih predsedniških volitvah v Venezueli slavil diktator Nicolas Maduro. Po volitvah so sledili protesti (bili so tudi mrtvi in ranjeni) in ostro preganjanje opozicije. Madurov režim je številne poslal za rešetke. Mučenju in nečloveškemu ravnanju so bili podvrženi celo otroci.
• Ukrajinski premier Volodimir Zelenski je 11. avgusta uradno potrdil, da je Ukrajina izvedla nepričakovan vojaški vdor na rusko ozemlje – v regijo Kursk. Dejanje je močno zmedlo rusko stran, saj je ozemlje jedrske velesile do takrat veljalo za »nedotakljivo«.
• 5. novembra so potekale ameriške predsedniške volitve, na katerih je znova slavil republikanec Donald Trump in porazil demokratko Kamalo Harris.
• Od 11. do 22. novembra je v azerbajdžanski prestolnici Baku potekala Mednarodna podnebna konferenca pod okriljem Združenih narodov.
• 21. novembra so bili na sodišču v Haagu zaradi domnevnih vojnih zločinov izdani nalogi za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in vodje oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa.
• 26. novembra se je začelo premirje med Izraelom in libanonskim Hezbolahom.
• 8. decembra se je po desetletjih zgodil nepričakovani padec režima rodbine Asad. Nadzor nad državo so prevzele opozicijske sile. Naknadno so ruski mediji sporočili, da je diktator Bašar al Asad skupaj z družino pobegnil v Moskvo.