Primanjkuje 300 specialistov urgentne medicine - Težave s pomanjkanjem bodo reševali s satelitskimi urgentnimi centri

Z leve: Denis Kordež, prof. dr. Bojana Beović, dr. Gregor Prosen in prof. dr. Robert Leach (Foto: arhiv Domovine)

 

Pritisk na urgence je v Sloveniji vse večji, najbolj sta obremenjena ljubljanski in mariborski urgentni center. Po ocenah ministrstva za zdravje bi potrebovali kar 300 dodatnih specialistov urgentne medicine, a večjega zanimanja med študenti za to specializacijo ni. Težave urgentne medicine bo ministrstvo za zdravje tako začelo reševati s sistemom manjših satelitskih urgentnih centrov po državi, ki bodo zaživeli do leta 2028, je po posvetu o prihodnosti urgentne medicine na včerajšnji (18. november) tiskovni konferenci poudaril državni sekretar Denis Kordež.

Čeprav Sloveniji močno primanjkuje specialistov urgentne medicine, sta se za to specializacijo na jesenskem razpisu zdravniških specializacij za območje celotne države prijavila le dva kandidata, razpisanih je bilo 20 prostih mest. »To je stroka, ki zahteva celega človeka, veliko je urnih obremenitev, veliko je študijskih obremenitev,« je pojasnil predsednik Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu Gregor Prosen.

Želijo izboljšati pogoje dela urgentnih zdravnikov

Čeprav je študij urgentne medicine za študente privlačen, pa se po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović kasneje za specializacijo študentje ne odločajo v večjem številu. Številni kasneje tudi odnehajo in zamenjajo poklic. »Zato se vsekakor zavzemamo za to, da bi se izboljšali pogoji dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev kakor tudi glede plačila, relativno seveda v primerjavi z drugimi specialnostmi. Gre za res izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja,« je poudarila.

Prosen je dejal, da urgentni zdravniki pričakujejo in potrebujejo sistemsko pomoč. »Zavedamo se, da takojšnjih hitrih rešitev verjetno ni, po drugi strani pa smo dobili tudi pozitivne signale s strani ministrstva,« je dejal po posvetu, ki se ga je udeležil tudi predstavnik ministrstva za zdravje državni sekretar Denis Kordež.

Manjši satelitski urgentni centri bi razbremenili večje urgentne centre

Po besedah Kordeža so z nekaterimi ukrepi urgentne zdravnike v zadnjem obdobju sicer že razbremenili, med drugim z uvedbo tako imenovanega vozila urgentnega zdravnika. Gre za sistem, v katerem se urgentni zdravnik na intervencijo ne odpelje z reševalnim vozilom, temveč v ločenem vozilu, ko ga potrebujejo. Nadalje pa ministrstvo za zdravje načrtuje, da bodo močno obremenjene urgentne centre razbremenili s sistemom manjših satelitskih urgentnih centrov po državi. Sistem bo zaživel do leta 2028, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Napovedal je tudi nagrajevanje zdravstvenih delavcev glede na obremenitve, ki so v urgentnih centrih večje kot na urgencah v manjših krajih. Na vprašanje, kakšne bodo finančne spodbude, je Kordež najprej izpostavil dvige plač ob prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Osnova za variabilno nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu pa bo merjenje efektivnih obremenitev. »Urgenca v UKC Ljubljana ali UKC Maribor vsekakor ne more biti ovrednotena enako kot manj obremenjene urgentne dejavnosti,« je dejal državni sekretar. Zelo obremenjene urgentne centre bodo po njegovih besedah razbremenili manjši satelitski urgentni centri. Za zdaj je v celoti vzpostavljen le en, in sicer v Kočevju. Do leta 2028 načrtujejo vzpostavitev še preostalih 14. Zagotavljali bodo boljšo dostopnost do celovite zdravstvene oskrbe v lokalnih okoljih, s tem pa bodo razbremenili urgentne centre v večjih krajih, napoveduje Kordež.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike