Prva anketa po volitvah umerjena po volilnem rezultatu: kdo je v vzponu in kdo v zatonu

Ko se na volitvah premešajo karte, se praviloma to odrazi tudi v javnomnenjskih anketah. Zelo pomembno pri tem je dojemanje volilnega rezultata. Če ta za določeno stranko obvelja kot pozitiven, ta v sledečih anketah praviloma doživlja dvig podpore, ki je lahko hitro višja od tiste na volitvah. Po drugi strani pa stranke, ki na volitvah obveljajo kot poraženke, v sledečih anketah praviloma izgubijo še tisto podporo, ki so jo imele. Če pogledamo konkretneje: stranki, ki sta na minulih volitvah obveljali kot zmagovalki, sta v absolutnem smislu Gibanje svoboda in v relativnem smislu Nova Slovenija. Rezultati obeh so boljši tako od predvolilnih anket kot samih volitev. Na drugi strani imamo SD, LMŠ in SAB, ki so obveljale kot poraženke, in tako jim kažejo tudi povolilne ankete. Delna izjema je Levica, ki ji anketa kaže boljši rezultat od volilnega, vendar hkrati mnogo slabšega, kot ji je kazala oba meseca pred volitvami. Obenem je tudi SDS obveljala kot relativna poraženka, pa vendar podpore ne izgublja. A je, glede na meseca poprej, hkrati tudi ne pridobiva. To pomeni, da je SDS na svojem steklenem stropu in višje praktično ne more. Stranki, ki sta pridobili, imata možnost, da pridobita še več. A mnogo težje bo to za stranko, vzniklo pred volitvami, torej Gibanje Svoboda. Prejšnje izkušnje s tovrstnimi instant strankami kažejo, da po vzpodbudnih začetkih z visoko podporo kmalu postanejo žrtve previsokih in nerealnih ljudskih pričakovanj - ravno tistih, ki so jih ponesle do takšnih odstotkov. Zato bo zanimivo gledati, kako se bo s tovrstnimi pričakovanji soočala Golobova Svoboda in kako se bo to odražalo na izmerjeni podpori. Po drugi strani pa ima Nova Slovenija na valu pozitivnega vrednotenja njenega rezultata in hkratne resigniranosti pri drugih strankah desno od sredine edinstveno priložnost, da se močno okrepi in po odstotkih morda celo približa dominantni stranki na desnici. Če ji bo v prvih mesecih to uspelo, in se bo vzpostavila kot samostojna alternativa levi vladni koaliciji, bi to lahko pomenilo dokončen strankin preboj med velike. Če pa bo tudi po šestih mesecih ali letu dni njen rezultat ostal zabetoniran na sedanjih volilnih odstotkih, pa bo to nedvomno kazalec zapravljenega trenutka, ki bo zahteval samorefleksijo in odprl vprašanje, kako in s kakšnim vodstvom krščanski demokrati vendarle lahko naredijo tako želeni preboj.