Romarski shod na Marijinem Celju ob 100-letnici fantovskega romanja

Na Marijinem Celju nad Kanalom so v soboto, 30. avgusta, obhajali 100-letnico fantovskega romanja, ki so jo posvetili zborovodji, skladatelju in narodnemu buditelju Lojzetu Bratužu. Svetoletno fantovsko romanje na Marijino Celje je 16. avgusta 1925 organizirala Prosvetna zveza iz Gorice kot duhovno obnovo za fante.

Romanje se je odvijalo v času, ko je fašizem zatiral slovensko besedo in pesem, zato je imel poleg verskega tudi rodoljuben pomen. Pri glavni slovesni maši je takrat prepeval zbor Mladika iz Gorice, ki ga je vodil Lojze Bratuž. V spomin na njegovo prisotnost na Marijinem Celju je bila že ob 50-letnici dogodka v cerkvi postavljena spominska plošča.

Praznovanje na Marijinem Celju se je v soboto začelo s sveto mašo, ki jo je vodil upokojeni koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Domači zbor, ki je prepeval med mašo, je izvedel tudi dve Bratuževi pesmi.

Slovenski mučenec – zvest slovenski pesmi in besedi

Tržaški profesor Tomaž Simčič je v svojem govoru po maši opisal osebnost Lojzeta Bratuža, slovenskega mučenca, ki so mu fašisti zaradi njegove zvestobe slovenski besedi in pesmi dali piti strojno olje. Za posledicami zastrupitve je umrl. Prof. Simčič je poudaril: »Lojze Bratuž je še danes eden od simbolov primorske ljubezni do lastnega naroda in jezika ter upora proti narodnemu zatiranju.« V govoru je opisal tudi utrip življenja na Goriškem v času vzpona fašizma, vpliv duhovščine na ohranjanje slovenskega jezika ter delo in prizadevanja številnih pomembnih osebnosti v ohranjanju vere, rodoljubja in narodne zavesti.

Za shod na Marijinem Celju prof. Simčič pravi, da »je bil tako ena zadnjih slovenskih javnih manifestacij, na kateri sta se lahko slovenska beseda in pesem razlegali brez omejevanja, brez strahu, da se od nekod prikaže policijski agent in shod razpusti ali pa da organizatorje odpelje na zaslišanje«. Na njem se je po zapisih v glasilu Naš čolnič zbralo okrog 1.000 fantov.

Prof. Tomaž Simčič: »Lojze Bratuž je še danes eden od simbolov primorske ljubezni do lastnega naroda in jezika ter upora proti narodnemu zatiranju.«

Razstava Bratuževih zapisov, rokopisov in fotografij

To množico fantov so na obhajanju 100-letnice simbolično predstavljali moški zbori in skupine, ki so zapeli v nadaljevanju programa. Nastopili so Nonet Brda, MoPZ Kazimir Nanut iz Kanala, skupina Keraboma iz Mosta na Soči, MoPZ Lipa Ravnica, MoPZ Srečko Kumar, PAZ Vinko Vodopivec in Slovenski oktet. Njihov nastop je povezovala recitirana poezija pesnice Ljubke Šorli, žene Lojzeta Bratuža.

Vsi zbori in skupine, ki so se jim pridružili tudi nekdanji pevci PAZ Vinko Vodopivec, moški del župnijskega zbora iz Šempasa in moški del domačega zbora, so ob koncu skupaj zapeli Slovenec sem, Kraguljčke v priredbi Lojzeta Bratuža in Pobratimijo. Združeni zbor 120 pevcev je vodil dirigent Jakob Barbo.

V cerkvi je bila ob tej priložnosti postavljena razstava zapisov, rokopisov in fotografij Lojzeta Bratuža ter njegovega brata Jožka, ki jo je pripravil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici in bo na ogled do 14. septembra.

Dogodek je v soboto na Marijino Celje skupaj z nastopajočimi pevci privabil okoli 500 ljudi. Domačini so tako kot pred 100 leti njihovi predniki pokazali svoje gostoljubje in zbrane prijazno gostili še dolgo potem, ko je sonce zašlo za hribovjem slovenske Benečije.