Rupel o Pirc Musarjevi: »Svetoval bi ji, da se zunanje politike ne gre«

Predsednica republike izraelskega zunanjega ministra ni dolžna sprejeti, poudarja nekdanji vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Vendar v njenem sporočilu, da srečanja ne bo, vidi politično gesto nasprotovanja vladi in Izraelu. Sam ob odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani izpostavlja državne interese in opozarja, da odnosov z državo ne gre enačiti s podporo njeni trenutni vladi. Gideon Sar je medtem na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da za srečanje s predsednico sploh ni zaprosil.

»Zame so pomembni nacionalni interesi in državni interesi, ne strankarski, ideološki interesi,« ob razpravi, ki spremlja obisk izraelskega zunanjega ministra in odprtje veleposlaništva, pravi Dimitrij Rupel. Krepitev diplomatskih odnosov z Izraelom pozdravlja, do nastopanja predsednice Nataše Pirc Musar pa je izrazito kritičen. Po njegovem je treba najprej ločiti med odnosom do Izraela in odnosom do posameznikov, ki ga trenutno vodijo.

Kot pojasnjuje, sam in drugi, ki pozitivno gledajo na Izrael, s tem ne izražajo nujno podpore konkretnemu članu izraelske vlade ali njenemu predsedniku. Gre za odnos do države, s katero ima Slovenija po njegovih besedah tradicijo dobrih odnosov.

Odprtje prvega rezidenčnega izraelskega veleposlaništva je spremljalo tudi konkretno sodelovanje. Sar in slovenski zunanji minister Tone Kajzer sta podpisala memorandum na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, mladih in športa, ob obisku pa je potekal še poslovni forum.

Predsednica sporočila, da ga ne bo sprejela, Sar za srečanje ni zaprosil

Rupel pri vprašanju srečanja s predsednico ne govori o njeni obveznosti. »Predsednica republike ni dolžna sprejemati zunanjih ministrov,« poudarja. Izraelskemu ministru si zato po njegovem ni treba pretirano beliti glave, zlasti glede na predsedničine pretekle kritične izjave o njegovi državi. Toda v njenem ravnanju prepoznava politično sporočilo. »Je pa z njenega vidika to neka gesta, s katero hoče povedati, da nasprotuje politiki vlade, s katero hoče povedati, da nasprotuje Izraelu,« ocenjuje. Njegova kritika predsedničinega zunanjepolitičnega nastopanja je neposredna. »Ta gospa ni povsem sigurna na področju zunanje politike in jaz bi svetoval, da se zunanje politike ne gre.«

Sar je na včerajšnji novinarski konferenci sicer povedal, da za srečanje s predsednico sploh ni zaprosil. Zato dogajanja ni ustrezno opisovati kot zavrnitev njegove prošnje za sprejem. Tudi odgovor predsedničinega urada na naša vprašanja govori o poizvedovanju slovenskega zunanjega ministrstva. »Skladno z običajno prakso ob uradnih obiskih tujih zunanjih ministrov v Republiki Sloveniji je UPRS poizvedovanje za sprejem izraelskega zunanjega ministra prejel od MZEZ. Odgovorili smo jim, da predsednica republike izraelskega zunanjega ministra ne bo sprejela,« so zapisali. Urad torej potrjuje, da je možnost srečanja preverjalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, predsednica pa se zanj ni odločila. Razloga za to v posredovanem odgovoru niso navedli.

Glede slovesnosti ob odprtju veleposlaništva so dodali, da se predsednica ne udeležuje sprejemov, ki jih organizirajo tuja veleposlaništva v Sloveniji. Sprejem tujega zunanjega ministra je sicer ločen od udeležbe na takšni slovesnosti. Predsedničin urad je denimo za 26. avgust lani napovedal srečanje s palestinsko zunanjo ministrico Varsen Aghabekian Shahin, namenjeno razmeram v Gazi in na Zahodnem bregu, humanitarni pomoči ter dvostranskemu sodelovanju.

»Država je država«

Rupel širše dogajanje okoli odnosov z Izraelom razume tudi kot posledico notranjepolitičnih in ideoloških interesov. Do politike prejšnje Golobove vlade in dela nevladnih organizacij je oster. Njihovo ravnanje označuje za »ideološko kampanjo, ki nima ne repa ne glave«.

Ob tem opozarja, da ima Slovenija poleg dobrih odnosov z Izraelom tudi tradicijo odnosov s Palestinci. Spominja se sprejemov njihovih političnih predstavnikov in zunanjega ministra. S tem v pogovoru izpostavlja, da sodelovanje z eno stranjo samo po sebi ne izključuje stikov z drugo. Predsednica in vlada se lahko politično razhajata, vendar je po njegovem pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih sodelovanje nujno. »Glede bistvenih stvari je sodelovanje predsednika oziroma predsednice republike z zunanjim ministrstvom nujno,« poudarja.

Tudi predsednica se pri obiskih v tujini opira na slovenske diplomate in zunanje ministrstvo, opozarja Rupel. »Ne more se umakniti, ne more iti izven tega okvira, ker država je država.« Odprtje veleposlaništva je medtem sprožilo tudi proteste proti izraelski politiki.

V uradu predsednice so na naša vprašanja odgovorili, da je protest kot izražanje nestrinjanja s politiko trenutne izraelske vlade legitimna pravica posameznikov. Rupel prihodnost odnosov z Izraelom vidi predvsem v intenzivnejšem sodelovanju med državama, ki mora segati prek mandatov posameznih vlad. Odprtje veleposlaništva zato ocenjuje kot pozitivno potezo. Kdo bo vodil izraelsko vlado, pa je po njegovem stvar tamkajšnjih volivcev. »O tem odločajo Izraelci sami, ne odločamo mi, ne odloča gospa predsednica.«