Slovenija pri kakovosti življenja visoko na lestvici, dokler se med metrike ne vmeša politika

Življenjski standard se nanaša na raven bogastva, udobja, potreb in materialnih dobrin, ki so na voljo na določenem geografskem območju. Je tesno povezan s kakovostjo življenja.

Ker sta življenjski standard in kakovost življenja zelo široka, a tudi nekoliko dvoumna pojma, ni splošno sprejete tehnike za njihovo merjenje, zato so različni raziskovalci in znanstveniki naredili več različnih indeksov, kako meriti življenjski standard in kakovost življenja.

Slovenija se v dveh od njih odreže zelo dobro in je v družbi najrazvitejših držav, v tistih dveh, kjer pa se umeša še politika in z njo povezana politična stabilnost ter nevtralnost, pa je njena uvrstitev katastrofalno slaba.

Numbeov Index: Slovenija na 15. mestu v izjemni družbi najrazvitejših držav

Ena najobsežnejših enačb, ki se ukvarja z omenjeno tematiko je Numbeov indeks kakovosti življenja, ki meri osem indeksov: kupno moč (vključno z najemnino), varnost, zdravstveno varstvo, življenjske stroške, razmerje med ceno nepremičnine in dohodkom, čas poti na delo, onesnaženost in podnebje. Kupna moč, življenjski stroški in razmerje med ceno nepremičnine in dohodkom so finančna merila, ki so neposredno povezana z življenjskim standardom.

Indeks varnosti zajema problematiko ropov, krajo avtomobilov in drugih kaznivih dejanj, pa tudi razširjenosti mamil, premoženjskih kaznivih dejanj, nasilnih kaznivih dejanj ter korupcije in podkupovanja.

Indeks zdravstvenega varstva ocenjuje celotno kakovost zdravstvenega sistema, začenši s stroški za pacienta in nadaljuje s kakovostjo oskrbe, opreme, zdravnikov in osebja. Indeks onesnaženosti ocenjuje celotno onesnaženost v državi. Največjo težo ima onesnaženost zraka, sledita onesnaženost vode ter dostopnost do čiste vode.

Slovenija v tem segmentu za leto 2021 zajema visoko 15. mesto, pred nami so Švica, skandinavske države, Nizozemska, Avstralija, Avstrija, Nemčija, Nova Zelandija, Luksemburg, ter dve presenečenji, Oman in Estonija. Za nami sta zaostali celo Japonska in ZDA, pa Kanada, Velika Britanija, itd.

Zanimivo kot močno negativni oz. slabšalna elementa pri oceni izpostavi kupno moč prebivalstva in razmerje med ceno nepremičnin in prihodki državljanov.

US News and World Report: Slovenija šele na 60. mestu

Letno poročilo o najboljših državah US News and World Report, sestavljeno v sodelovanju s skupino BAV in šolo Wharton z Univerze v Pennsylvaniji, uporablja podrobne raziskave za sledenje podobnemu, a drugačnemu nizu kazalnikov.

Ti vključujejo cenovno dostopnost, varnost, trg dela, raven enakosti dohodkov, gospodarsko in politično stabilnost ter kakovost javnega izobraževanja in zdravstvenih sistemov. Oba seznama med prvih deset vključujeta veliko istih držav, kljub temu, da se zaradi razlik v vprašanjih ankete ali metodologiji vrstni red spreminja.

A Slovenija v tem indeksu, zaradi cenovne dostopnosti in trga dela ter tudi segmenta gospodarske in politične stabilnosti zaseda v letu 2021 šele 60. mesto. Daleč pred nami so tako vse sosede ter številne države Vzhodne Evrope.

vir: https://www.usnews.com/news/best-countries/slovenia

Zelo slaba uvrstitev Slovenije pri indeksu kakovosti življenja

S to raziskavo so znanstveniki povprašali več kot 258.000 ljudi o 10 metrikah, ter tako dobili analizo in primerjavo 165 držav v desetih ključnih kategorijah: dostopnost, gospodarska stabilnost, družini prijazno, dober trg dela, enakost dohodkov, politična nevtralnost in stabilnost, varnost , kulturni vpliv, dobro razvit sistem javnega izobraževanja in dobro razvit sistem javnega zdravstva.

Slovenija zaseda na tej lestvici zelo slabo 54. mesto. Le mislimo si lahko, kaj je tisto kar Sloveniji niža točke, a zagotovo politična nevtralnost in stabilnost ne pripomoreta k dobremu rezultatu.

Indeks človekovega razvoja: Slovenija spet visoko v družbi najrazvitejših

Kljub bolj akademskemu imenu Indeks človekovega razvoja Združenih narodov sledi številnim enakim dejavnikom kot večina meril kakovosti življenja ali življenjskega standarda. Čeprav večina raziskav na tej strani temelji prav na tem – raziskavah – HDI bolj temelji na empiričnih podatkih, kot so pričakovana življenjska doba, leta šolanja in BDP na prebivalca. Kljub temu se veliko istih držav pojavlja v prvih 10.

Indeks človekovega razvoja (HDI) je kazalnik, ki ga sestavljajo Združeni narodi in se uporablja za količinsko opredelitev "povprečnih dosežkov države v treh osnovnih razsežnostih človekovega razvoja: dolgo in zdravo življenje, znanje in dostojen življenjski standard". Indeks HDI je bil prvič objavljen leta 1990 in se od takrat objavlja vsako leto, razen leta 2012.

Vrednost indeksa človekovega razvoja je določena z združitvijo rezultatov države v obsežnem in širokem naboru kazalnikov, vključno s pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti, dostopom podeželskega prebivalstva do električne energije, BDP na prebivalca, izvozom in uvozom, stopnjo umorov, večdimenzionalnim indeksom revščine, dohodkovno neenakostjo, dostopnostjo interneta in številnimi drugimi. Ti kazalniki so združeni v eno samo število med 0 in 1,0, pri čemer 1,0 pomeni najvišjo možno stopnjo človekovega razvoja. HDI je razdeljen na štiri stopnje: zelo visok človekov razvoj (0,8-1,0), visok človekov razvoj (0,7-0,79), srednji človekov razvoj (0,55-,70) in nizek človekov razvoj (pod 0,55).

Slovenija zaseda v raziskavi za leto 2022 visoko 24. mesto. Od evropskih držav so pred nami le skandinavske države, Avstrija, Švica in Irska.

https://worldpopulationreview.com/country-rankings/hdi-by-country