Slovenska narodna manjšina na Hrvaškem bo ponekod ostala brez svojih predstavnikov
Na Hrvaškem danes potekajo 6. volitve narodnih manjšin v manjšinske svete in predstavnike v županijah, mestih in občinah.
Hrvaška ustava svojim 22 manjšinam na podlagi popisa prebivalstva omogoča več pravic: za kandidaturo za svet narodne manjšine je potrebnih najmanj 1,5% pripadnikov manjšine izmed prebivalcev samoupravne enote, najmanj 200 pripadnikov v mestih in občinah ter več kot 500 v županijah. Predstavnike na lokalni ravni imajo manjšine pravico izbirati, če na območju posamezne lokalne enote živi najmanj 100 pripadnikov.
Zaradi manjšega števila pripadnikov po podatkih zadnjega popisa iz leta 2021 ter zaradi pomanjkanja kandidatov, slovenska manjšina ne bo volila četrtine manjšinskih svetov in predstavnikov.
Število pripadnikov slovenske manjšine naj bi leta 2021 upadlo, zato je izgubila pravico do predstavnika v treh županijah in pravico do svetov v splitsko-dalmatinski in zagrebški županiji ter predstavnika v mestnih svetih v Karlovcu, Varaždinu, Osijeku in Poreču, kot poroča STA.
Hrvaška ustava svojim 22 manjšinam na podlagi popisa prebivalstva omogoča več pravic: za kandidaturo za svet narodne manjšine je potrebnih najmanj 1,5% pripadnikov manjšine izmed prebivalcev samoupravne enote, najmanj 200 pripadnikov v mestih in občinah ter več kot 500 v županijah. Predstavnike na lokalni ravni imajo manjšine pravico izbirati, če na območju posamezne lokalne enote živi najmanj 100 pripadnikov.
Zaradi manjšega števila pripadnikov po podatkih zadnjega popisa iz leta 2021 ter zaradi pomanjkanja kandidatov, slovenska manjšina ne bo volila četrtine manjšinskih svetov in predstavnikov.
Število pripadnikov slovenske manjšine naj bi leta 2021 upadlo, zato je izgubila pravico do predstavnika v treh županijah in pravico do svetov v splitsko-dalmatinski in zagrebški županiji ter predstavnika v mestnih svetih v Karlovcu, Varaždinu, Osijeku in Poreču, kot poroča STA.
Povezani članki
Zadnje objave
Bogomil Ferfila: »To je bil predvsem referendum o Trumpu«
9. 11. 2026 ob 20:07
Od torka manj za gorivo: rezervoar bencina cenejši za šest evrov
9. 11. 2026 ob 19:06
Koroška tri leta po poplavah še vedno čaka na ključne zaščitne ukrepe
9. 11. 2026 ob 16:52
Svet EU je Sloveniji odobril nižje trošarine na bencin in dizel
9. 11. 2026 ob 16:51
Destabilizacija Afriškega roga, krepitev Al-Kajde
9. 11. 2026 ob 14:25
Na Češkem zapor za rdečo zvezdo, v Sloveniji ji posvečamo koncerte
9. 11. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec
9. 11. 2026 ob 12:33
Vzpon Islamske države (18. del): Armagedon
9. 11. 2026 ob 12:00
1 komentar
Sonatine
Po mojem mnenju gre pri Slovencih na Hrvaškem za podoben fenomen, kot pri Hrvatih na Slovenskem: tako popolnoma se integrirajo v eno ali drugo kulturo in njun nacionalni sentiment, da se nekako ne čutijo več kot manšina, torej kot neka kulturna in politična etnična entiteta. Poslefočno eni in drugi kar prevzamejo hrvaško oz. slovensko "identiteto" in se razumejo kot Hrvati slovenskih korenin oz. Slovenci hrvaških korenin. Slednje govorim iz izkušenj. Tudi moj "slovenski del" družine, rojen na Hrvaškem, se v glavnem opredeljuje za Hrvate slovenskih korenin. "Hrvaški del", ki živi v Sloveniji, pa za Slovence hrvaških korenin. Podoben fenomen opaźam tudi pri nekaterih drugih mešanih družinah, ki jih poznam. Enako tudi pri bratrančevi soprogi, na Hrvaškem rojeni (3.generacija) etnični Slivenki, ki se prav tako ima za Hrvatico Slovenskih korenin, njun sin pa se sploh nima več za Slovenca. Vedno sem trdila, da sta se ta dva naroda sposobna popolnoma intehrirati drug v drugega, zaradi kulturne in jezikovne bližine, skupne zgodovine itd. Mnogi Hrvate do obisti sovražijo, toda Slovencu je de facto najbližji Hrvat. V kulturi, mentaliteti, veri. Kot nekakšen bratranec. Velja pa seveda tudi obratno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.