Socialni partnerji so podpisali dogovor o pokojninski reformi

Ob današnjem podpisu dogovora Vlade RS in socialnih partnerjev o predlogu pokojninske reforme je generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal pozdravila dogovor, da se prispevne stopnje podjetij ne bodo povečale. »V gospodarstvu si želimo pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnje vključevanje na trg dela,« je dejala.

»Vesela sem, da je prevladal razum in dogovor, da ne bomo spreminjali ali celo povečevali prispevnih stopenj ter s tem še bolj obremenjevali podjetja. Naj jasno povem, da nikakor ne bi mogli pristati na to, da bi pokojninska reforma še dodatno obremenila podjetja. To bi ob vseh ostalih obremenitvah vodilo v še večjo nekonkurenčnost podjetij v Sloveniji, ogrožanje njihovega poslovanja in delovnih mest zaposlenih,« je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka se mora država zavedati omejitve, da delodajalci ne morejo prispevati več. Že sedaj je namreč davčni primež podjetij v Sloveniji pri povprečni plači precej nad povprečjem OECD, pri čemer še posebej izstopajo visoki prispevki. 

Glavni izvršni direktor GZS je izpostavil pričakovanje, da bo pokojninska reforma zagotovila obvezno soglasje delodajalca za podaljšanje delovnega razmerja zaposlenih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Dodal je, da GZS podpira odpravo 25 odstotne dajatve za delo upokojencev in povečanje dovoljenih ur upokojenskega dela: »Delodajalci si v Zakonu o urejanju trga dela želimo podaljšanje časa za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine s sedanjih 60 ur na 90 ur mesečno. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi jim to prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu,« je dejal Gorenšček in ob tem opozoril, da gospodarstvo pričakuje določitev drugačnega razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, prav zato, ker v Sloveniji še vedno ni določena kapica na prispevkih. 

Podaljšanje delovne aktivnosti ob ustreznih prilagoditvah

Gospodarstvo po besedah Gorenščka podpira predlagani dvig starostne meje upokojitve na 62 oziroma 67 let ob ustrezno določenem prehodnem obdobju. Ne nasprotuje tudi ohranitvi 40 let delovne dobe ter podaljšanju referenčnega obdobja na 40 let minus 5 najslabših let ob hkratnem dvigu odmernega odstotka. Zadržkov tudi nima do spremembe indeksacije, kar je sicer ena glavnih zahtev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Tako naj bi se ta po prehodnem obdobju petih let spremenila tako, da bi postopno prešla v razmerje, kjer bi v formuli za usklajevanje 20 odstotkov predstavljala rast plač, 80 odstotkov pa inflacija. 

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je kot predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije izrazil zadovoljstvo, da bodo upokojenci dobili vsaj skromno božičnico, ter da je bila izpolnjena zahteva iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki bo v slovenski proračun prinesla okoli milijarde evrov. Poudaril je, da si bo delodajalska stran tudi v prihodnje prizadevala za uspešno poslovanje gospodarstva, kar bo omogočalo visoko zaposlenost in boljše plače, s tem pa prilive v blagajne iz plačanih prispevkov in davkov.

V Obrtni zbornici Slovenije so poleg nespremenjenih prispevnih stopenj izpostavili in pozdravili tudi dejstvo, da ni prišlo do napovedanih drastičnih povišanj prispevkov za s.p.-je ter da ne bo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg tega se ohranja tudi status popoldanskih s.p.-jev, ki bodo plačevali zgolj pavšalne prispevke in ne celotnih iz naslova dejavnosti, kot je bil prvoten predlog vlade.  

Socialni partnerji so dosegli soglasje o vsebini pokojninske zakonodaje

Socialni partnerji so podpisali dogovor o predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta. Kot smo pisali, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec prejšnji teden po koncu pogajanj povedal, da pokojninsko reformo potrebujemo predvsem zato, ker se kot družba staramo. »Razmerje med upokojenci in aktivno populacijo se zelo spreminja. Čez 25 do 30 let bomo morali za pokojnine odšteti okrog 16 odstotkov BDP, zdaj odštejemo približno 10 odstotkov. Reforma je zapisana tudi v načrtu za rast in odpornost,« je pojasnil minister in izrazil mnenje, da je reforma najboljše, kar se v danih okoliščinah da narediti. »Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanja kogar koli, ampak zaradi tega, ker je to nuja, ker se staramo in ker je treba za javni pokojninski sistem poskrbeti, da bo tudi javnofinančno vzdržen,« je pred podpisom dejal premier Robert Golob in izpostavil, da se uravnoteženost pogajanj najbolj vidi v tem, da spremembe ne gredo v škodo zdajšnjih upokojencev.

»Izvedba same reforme je zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, katerega uspešno izvajanje je predpogoj za to, da dobimo evropska sredstva,« je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki je spomnil, da je cilje za načrt za okrevanje in odpornost spisala prejšnja vlada, ki je bila po njegovi oceni pri tem zelo ambiciozna. Minister je poudaril, da sta bila glavna cilja pokojninske reforme večja javnofinančna vzdržnost pokojninskega sistema in dvig odmernega odstotka.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je dejal, da je to že tretja pokojninska reforma, pri sprejemanju katere je sodeloval. Dodal je, da pametna politika, pa naj bo to leva ali desna, vedno spoštuje dogovore na ESS-ju, to je namreč tisto, kar dela družbo normalno. Povedal je tudi, da so v stranki SD veseli, da so uspeli ohraniti temeljno pravilo, ki ga zagovarjajo, in sicer da je 40 let delovne dobe dovolj, da se gre lahko v pokoj. »Če želimo imeti gospodarstvo konkurenčno, potem si dodatnega obremenjevanja ne moremo privoščiti,« je izpostavil in izrazil zadovoljstvo, da vladna stran ni vztrajala pri tem, da bi se prispevne stopnje podjetij povečale.

Po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidije Jerkič so sicer sindikati s »stisnjenimi zobmi« privolili v to, da se prispevne stopnje za delodajalce ne bodo povečale. Ocenila je, da jih v pogajanjih čaka težko obdobje, saj bo javna razprava po njenih besedah razgrnila posamezne interese in tudi težave.

»Zadovoljni smo, da smo pogajanja pripeljali do konca, čeprav je dejstvo, da je ob reformi, kakršna je pokojninska, težko biti navdušen,« pa je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek in dodal, da se vsi socialni partnerji sicer zavedajo, da je reforma nujno potrebna. Doseženo soglasje po njegovi oceni predstavlja bistveno izboljšanje glede na prvotna vladna izhodišča.

Delali bomo dlje, odmerni odstotek se bo zviševal

Po predlogu pokojninske novele se bo upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala, od leta 2035 bo za dve leti daljša kot sedaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let.

Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo. Od leta 2035 bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer se bo pet najmanj ugodnih let izločilo. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo s sedanjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin naj bi bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena je tudi božičnica, po napovedi že novembra letos - prvi zimski dodatek bo znašal 150 evrov, nato pa se bo do leta 2030 dvigoval za 20 evrov na leto.