Sorosov denar, podpora Golobove vlade in globa za politično profiliranje: kdo določa, kaj je »resnica«?

Več kot 1,3 milijona dolarjev odobrenih donacij iz Sorosove mreže, nekdanja liberalna evropska poslanka na čelu organizacije, povezava s fundacijo nemških Zelenih in sodelovanje z Golobovo vlado. To je del ozadja bruseljske nevladne organizacije EU DisinfoLab, ki se predstavlja kot zagovornica boja proti dezinformacijam.

Ista Sorosova fundacijska mreža je financirala tudi Inštitut 8. marec Nike Kovač. Še posebej zanimivo pa je, da je organizacijo, ki se zavzema za zaščito demokratičnega informacijskega prostora, belgijski nadzorni organ kaznoval zaradi kršitev varstva osebnih podatkov pri političnem profiliranju uporabnikov družbenih omrežij.

ZDA dosegle umik podpore evropskih zaveznic

V litovski prestolnici Vilna 7. in 8. oktobra poteka mednarodna konferenca #Disinfo2026, ki je povzročila diplomatski spor med Združenimi državami Amerike in njihovimi evropskimi zaveznicami. Tokrat razlog niso ruske ali kitajske dezinformacije, temveč razprava, ki kot morebitno grožnjo evropskemu informacijskemu prostoru obravnava kar ZDA.

Po poročanju Reutersa je ameriško zunanje ministrstvo več dni pritiskalo na evropske zaveznice in Kanado, naj se od dogodka distancirajo. Povod je bila razprava z naslovom »ZDA kot grožnja tujega informacijskega manipuliranja in vmešavanja – priznati, prilagoditi se, odgovoriti«. Pritisk je imel konkretne posledice.

Organizacijo, ki se zavzema za zaščito demokratičnega informacijskega prostora, je belgijski nadzorni organ kaznoval zaradi kršitev varstva osebnih podatkov.

Litovsko zunanje ministrstvo je umaknilo uradno podporo, Kanada je prilagodila sodelovanje, Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) pa se je umaknila s seznama podpornikov. Francija je ostala glavna podpornica dogodka. Kot je poročal britanski Guardian, se evropsko financiranje konference kljub umiku uradne podpore diplomatske službe EU nadaljuje.

Ameriška administracija je takšno obravnavanje ZDA označila za nesprejemljivo in škodljivo za sodelovanje med zaveznicami. Kritiki ameriškega posredovanja pa opozarjajo, da diplomatski pritiski lahko omejujejo svobodno razpravo o informacijskem vplivu velesil. V središču spora se je tako znašla bruseljska organizacija EU DisinfoLab. In kdo pravzaprav stoji za njo?

Na čelu nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta iz vrst liberalcev

EU DisinfoLab kljub imenu ni institucija Evropske unije. Gre za belgijsko nevladno združenje s sedežem v Bruslju, ki deluje od leta 2017. Njegove dejavnosti obsegajo raziskovanje dezinformacij, analizo spletnih vplivnih operacij, organiziranje konferenc in oblikovanje priporočil za evropsko digitalno politiko. Organizacija torej ne preverja zgolj, katere informacije so resnične in katere ne. Aktivno sodeluje tudi v razpravah o tem, kako naj Evropska unija ureja delovanje spletnih platform ter kako naj se izvaja evropski akt o digitalnih storitvah (DSA).

EU DisinfoLab kljub imenu ni institucija Evropske unije.

Predsednica organizacije je Diana Wallis, nekdanja britanska evropska poslanka Liberalnih demokratov. V Evropskem parlamentu je sedela med letoma 1999 in 2012, bila članica liberalne politične skupine ALDE, med letoma 2007 in 2012 pa celo podpredsednica Evropskega parlamenta. Vodenje upravnega odbora EU DisinfoLab je prevzela leta 2021.

Med najpomembnejšimi predstavniki organizacije sta še soustanovitelj in izvršni direktor Alexandre Alaphilippe ter Gary Machado, ki je prav tako sodeloval pri njeni ustanovitvi. Na čelu organizacije je torej nekdanja visoka predstavnica evropskih liberalcev. Takšna politična preteklost sama po sebi ne dokazuje pristranskosti njenega sedanjega delovanja, je pa pomembna za razumevanje povezav organizacije z evropskim političnim prostorom.

Sorosova mreža odobrila več kot 1,3 milijona dolarjev

Najzanimivejši del raziskovanja je finančno ozadje organizacije. Arhiv javno objavljene evidence donacij Open Society Foundations, mednarodne fundacijske mreže, ki jo je ustanovil ameriški milijarder George Soros, razkriva večletno podporo EU DisinfoLab. Podatki iz arhivirane evidence kažejo naslednje zneske odobrenih donacij:

• 2018: 208.100 dolarjev
• 2020: 150.000 dolarjev
• 2021: 200.000 dolarjev
• 2022: 300.000 dolarjev
• 2023: 500.000 dolarjev

Skupna vrednost petih evidentiranih donacij znaša 1.358.100 ameriških dolarjev. To niso ocene ali ugibanja, temveč zneski iz arhiviranega izpisa evidence Open Society Foundations. Gre za donacije iz različnih let, ne za enkratno nakazilo ali dokaz, da se financiranje nadaljuje tudi danes. Posebej zanimiv je podatek o donaciji iz leta 2022. Tristo tisoč dolarjev je bilo odobrenih za splošno podporo organizaciji, kar pomeni, da sredstva niso bila vezana zgolj na en konkreten raziskovalni projekt.

EU DisinfoLab se financira tudi iz drugih virov. Med njimi so zasebne fundacije, evropski raziskovalni programi ter prihodki od konferenc in sponzorstev. Med podporniki je tudi fundacija Oak, ki je leta 2025 odobrila triletno podporo v vrednosti 315.789 dolarjev. Sorosova mreža je torej dokumentirano sodila med pomembne financerje organizacije. Kolikšen delež njenega skupnega proračuna so te donacije predstavljale v posameznih letih, pa zgolj iz evidence odobrenih donacij ni mogoče ugotoviti.

Denar tudi iz fundacije nemških Zelenih

Pri raziskovanju političnih povezav naletimo še na fundacijo Heinrich Böll, nemško politično fundacijo, povezano s stranko Zavezništvo 90/Zeleni. EU DisinfoLab je ob njeni podpori razvila spletno platformo Climate Clarity Hub, namenjeno zbiranju raziskav in informacij o podnebnih dezinformacijah. Fundacija Heinrich Böll deluje samostojno, vendar je idejno in zgodovinsko povezana z nemškim zelenim političnim gibanjem. Gre za še eno dokumentirano povezavo EU DisinfoLab s politično opredeljenim fundacijskim okoljem. Pri tem je pomembna razlika med podporo posameznemu projektu in vplivanjem na celotno delovanje organizacije. Slednjega zgolj podatek o financiranju ne dokazuje.

Fundacija Heinrich Böll – gre za še eno dokumentirano povezavo EU DisinfoLab s politično opredeljenim fundacijskim okoljem.

Sorosov denar tudi za Inštitut 8. marec

Povezava s Slovenijo se ne konča pri lanskoletni konferenci. Ista mednarodna fundacijska mreža Open Society Foundations je finančno podpirala tudi Inštitut 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač. Kovačeva je februarja letos za rubriko 24UR Dejstva potrdila, da je inštitut leta 2023 z Open Society Foundations sklenil dogovor o triletni podpori v višini 250.000 dolarjev oziroma približno 210.757 evrov. Sredstva so bila izplačana v treh obrokih. Po besedah Kovačeve se je fundacija v letu 2026 odločila sodelovanje z inštitutom zaključiti. Ob tem je zavrnila namigovanja, da bi tuji financerji odločali o vsebinskih usmeritvah njihove organizacije, in poudarila, da o svojih kampanjah odločajo samostojno.

EU DisinfoLab in Inštitut 8. marec torej povezuje isti dokumentirani financer.

Zanimiva pa ni samo finančna povezava. Konec julija letos je Slovenijo obiskal Alexander Soros, sin Georgea Sorosa in predsednik Open Society Foundations. Na družbenih omrežjih je objavil fotografije srečanja s slovenskim filozofom Slavojem Žižkom, ki ga je omogočila Nika Kovač. Označil jo je za njuno skupno prijateljico. O srečanju je tedaj poročala tudi Domovina. Članek si lahko preberete tukaj. 

EU DisinfoLab in Inštitut 8. marec torej povezuje isti dokumentirani financer. To ne pomeni, da organizaciji neposredno sodelujeta ali da imata skupno politično vodstvo. Razkriva pa prekrivanje njunega mednarodnega donatorskega okolja, ki ga je mogoče preveriti z javno dostopnimi podatki.

Golobova vlada jim je lani odprla vrata v Ljubljani

Oktobra lani je EU DisinfoLab svojo letno konferenco organizirala v Sloveniji. Med 15. in 16. oktobrom 2025 se je v ljubljanskem Cankarjevem domu zbralo več kot 600 udeležencev iz nevladnih organizacij, raziskovalnih ustanov, evropskih institucij, državnih organov in tehnoloških podjetij. Dogodek je imel tudi uradno podporo slovenske vlade.

Na spletni strani gov.si je izrecno navedeno, da sta konferenco podprla Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) in ministrstvo za kulturo. Med uvodnimi govorci je bil Vojko Volk, tedanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Govoril je o nevarnostih ruskih in kitajskih dezinformacij ter pomenu zaščite demokratičnih vrednot.

Nastopil je tudi Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, ki je poudarjal pomen nove medijske zakonodaje in odgovornosti digitalnih platform. Rusjan je nato na parlamentarnih volitvah leta 2026 kandidiral na skupni listi Levice in Vesne. Na konferenci je sodelovala še takratna direktorica UKOM Petra Bezjak Cirman, ki je vodila eno od razprav o spletnem informacijskem prostoru.

Posebej povedna je fotografija, objavljena na uradni spletni strani slovenske vlade: na njej je predsednica EU DisinfoLab Diana Wallis skupaj z Vojkom Volkom in Markom Rusjanom. Organizacija je torej v Ljubljani uživala javno institucionalno podporo Golobove vlade, njeni visoki predstavniki pa so se aktivno vključili v program. Kolikšna je bila morebitna finančna vrednost slovenske podpore, iz vladne objave ni razvidno. Zato ni mogoče trditi, da je slovenska država organizaciji neposredno nakazala denar. Nesporno pa je, da je vlada dogodek uradno podprla.

Med sponzorji tudi TikTok – platforma, katere delovanje raziskujejo

Še eno zanimivo podrobnost razkriva poročilo TikToka o izvajanju evropskega kodeksa ravnanja proti dezinformacijam. Podjetje je v njem samo potrdilo, da je oktobra 2025 sofinanciralo konferenco EU DisinfoLab v Sloveniji. Na dogodek je poslalo tudi svoje predstavnike, ki so skupaj z organizacijo Centre for Humanitarian Dialogue sodelovali pri vodenju razprave o preprečevanju nasilja med konflikti.

Zakaj je to zanimivo? TikTok je ena največjih svetovnih družbenih platform, katerih algoritme, moderiranje vsebin in širjenje dezinformacij proučujejo organizacije, kot je EU DisinfoLab. Finančna podpora konference in sodelovanje v programu nista dokaz nedovoljenega vpliva podjetja. Vseeno pa odpirata vprašanje, kako organizator zagotavlja neodvisnost raziskovalnih in javnih razprav, kadar pri njihovem financiranju sodelujejo tudi podjetja, katerih poslovanje je predmet razprav.

Varuhi prostora kaznovani zaradi političnega profiliranja

Pri pregledu preteklosti organizacije pa naletimo na primer, ki je z vidika njenega poslanstva posebej občutljiv. Belgijski organ za varstvo osebnih podatkov je januarja 2022 EU DisinfoLab izrekel globo v višini 2.700 evrov, enemu od njenih raziskovalcev pa še 1.200 evrov zaradi kršitev evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Primer sega v leto 2018, ko je Francijo pretresla afera Benalla, povezana s sodelavcem predsednika Emmanuela Macrona.

Raziskovalci EU DisinfoLab so tedaj analizirali razprave o aferi na Twitterju in skušali ugotoviti politične usmeritve sodelujočih uporabnikov. Raziskava je zajela podatke približno 55.000 računov. Belgijski nadzorni organ je ugotovil, da so bili pri obdelavi in objavljanju podatkov kršeni predpisi o varstvu osebnih podatkov. Objavljene podatkovne zbirke niso bile ustrezno zaščitene, razkrivale pa so lahko občutljive informacije o posameznikih, med drugim njihova politična in druga osebna prepričanja.

EU DisinfoLab se zavzema za odgovorno ravnanje z informacijami in zaščito demokratičnega prostora, hkrati pa je sama kršila pravila, ki varujejo posameznike pred neustrezno obdelavo njihovih osebnih podatkov.

Nadzorni organ je opozoril, da bi lahko takšno politično profiliranje posameznike izpostavilo diskriminaciji ali diskreditaciji. Ob tem je poudaril tudi, da ni nujno šlo za zlonamerno ravnanje. Primer je odmeval celo v Evropskem parlamentu. Francoska evropska poslanka Virginie Joron je leta 2022 na Evropsko komisijo naslovila vprašanje o sankcijah in upravičenosti nadaljnjega evropskega financiranja EU DisinfoLab. Višina glob ni bila posebno visoka.

Toda ugotovljene kršitve so pomembne prav zaradi dejavnosti organizacije. EU DisinfoLab se namreč zavzema za odgovorno ravnanje z informacijami in zaščito demokratičnega prostora, hkrati pa je sama kršila pravila, ki varujejo posameznike pred neustrezno obdelavo njihovih osebnih podatkov.

Kdo torej nadzira evropske »varuhe resnice«?

EU DisinfoLab je organizacija, ki sodeluje v razpravah o evropski zakonodaji, povezuje predstavnike državnih organov in tehnoloških podjetij ter raziskuje informacijske vplive na demokratične procese. Njeno ozadje razkriva nekdanjo liberalno evropsko političarko na čelu, več kot 1,3 milijona dolarjev odobrenih donacij iz Sorosove mreže, podporo fundacije nemških Zelenih, sodelovanje z evropskimi institucijami in tudi uradno podporo Golobove vlade.

Belgijski organ za varstvo osebnih podatkov je januarja 2022 EU DisinfoLab izrekel globo v višini 2.700 evrov.

Ista Sorosova fundacijska mreža je financirala tudi Inštitut 8. marec Nike Kovač, katere osebni stiki s sedanjim predsednikom fundacije Alexandrom Sorosem so javno dokumentirani. Lanska konferenca v Ljubljani je pokazala, da je EU DisinfoLab uživala podporo slovenske vlade. Letošnja v Vilni pa, kako hitro se lahko vprašanje dezinformacij spremeni v mednarodni politični spor, v katerem zaveznice drugače ocenjujejo, kdo predstavlja informacijsko grožnjo.

Če naj bodo državljani pozorni na to, kdo financira politične kampanje, kdo oblikuje javno mnenje in kdo skuša vplivati na njihova prepričanja, bi morala biti enako temeljita tudi presoja organizacij, ki se predstavljajo kot zaščitnice informacijskega prostora. Kajti tudi tisti, ki opozarjajo na dezinformacije drugih, niso izvzeti iz preverjanja lastnih financerjev, političnih povezav in ravnanja z osebnimi podatki.