Starejši težje do zdravnika tudi zaradi digitalizacije

Darinka Klemenc iz delovne skupine za nenasilje pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije nas je opozorila na težavo, o kateri se po njenem mnenju premalo govori - medtem, ko digitalizacija v zdravstvu marsikatero stvar olajša, pa na drugi strani mnogim strarejšim in revnejšim še dodatno otežuje dostop do zdravnika. Digitalizacija očitno tudi ni v pomoč Zdravstvenemu domu Ljubljana, kjer bodo enkrat tedensko imeli administrativni dan. Društvo Srebrna nit je napisalo odprto pismo in opozorilo, da v predlaganem ukrepu pacienti niso v ospredju in zato načrt ne bi smel dobiti podpore v nobenem organu ali instituciji v sistemu socialne države. Direktorico Antonijo Poplas Susič in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića so pozvali, da odstopijo od načrtovanih prilagoditev, ki zmanjšujejo razpoložljivost zdravnikov v škodo pacientov.

Darinka Klemenc iz delovne skupine za nenasilje pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije nam je povedala, da so želeli opozoriti na za njih prehitro, morda tudi preagresivno digitalizacijo. Starejšim je iz več razlogov otežen dostop do zdravnika - težav pa nimajo le starejši, tudi mlajšim se zgodi. Izpostavila je, da je za slovenski prostor značilno, da se o takih stvareh nerado govori. Zato niti nimamo številk, koliko starejšim digitalizacija povzroča težave. Pri svojem dolgoletnem delu v delovni skupini za nenasilje je opazila, da revščina in stiske v Sloveniji ostajajo skrite. Ljudje ne želijo odgovarjati na ankete, ker ji je sram.

Za aplikacijo Zvem si je na upravni enoti treba urediti digitalno potrdilo (SI-PASS), za nekoga ki je težje pokreten, to predstavlja težavo. »Tudi tisto, kar bi lahko sam naredil, si prisiljen, da ti nekdo pomaga,« je dejala in dodala, da je obremenitev precej več, kot si mislimo. Ko si na upravni enoti uredimo digitalno potrdilo, ga je treba nastaviti na računalnik, kar pa tudi ni najbolj enostavno. »Ljudi je sram in tega ne povejo. Marsikdo tudi zaradi tega ne pride do zdravnika,« je ocenila in opomnila, da v nekaterih ambulantah več ne dvigujejo telefona. Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah sicer določa, da se mora še vedno zagotavljati vse oblike naročanja, vendar pa je v praksi to pogosto oteženo. V nekaterih ambulantah uporabljajo sisteme kot je »Do zdravnika«, ki pa ponovno zahteva dostop do aplikacije in določeno znanje rokovanja z njo. »Pozabljamo, da so mnoge vasi, kjer ni nujno, da ni interneta, so pa vaščani, ki nimajo niti znanja niti sredstev za računalnik ali pametni telefon,« je pojasnila in dodala, da spravljamo starejšo populacijo v veliko stisko. 

V častnem razsodišču Zbornice zveze se je Darinka Klemenc veliko ukvarjala tudi s področjem varovanja zasebnosti. Opozorila je na najbolj ranljivo skupino - samske ženske, ki živijo pod pragom revščine, teh ni malo. Če torej nimaš znanja ali sredstev, je treba nekoga prositi za pomoč. O zdravstvenih težavah pa marsikdo ne želi deliti podatkov niti z lastno družino, kaj šele s sosedi ali tujci. Po njenih besedah so dotične rešitve moralno oz. etično sporne. »Mi nismo proti digitalizaciji, vemo da gre svet naprej. Ampak naj se obdrži vsaj še 15 ali 20 let tudi analogne oblike komunikacije,« je pozvala. Kot je povedala, največ težav povzroča prav aplikacija Zvem. Glede ambulant je izpostavila, da kritika ne leti na vse, marsikje se zelo trudijo in ni nobenih težav. Izvajanju storitve elektronskega naročanja pacientov na zdravstvene storitve je sicer namenjena tudi številka  080 24 45, odzivnik klicatelja že vnaprej opozori, da bo imel operater vpogled v osebne podatke.

Klemenčeva je komentirala tudi informacijo, da bodo v Zdravstvenem domu Ljubljana imeli enkrat tedensko administrativni dan - družinski zdravnik takrat pacientom ne bo na voljo oz. ga bo nadomeščal drug zdravnik. Opozorila je, da to lahko pomeni tridnevno čakanje na zdravnika (odvisno kateri dan bo administrativen) in dodala, da je nadomestni zdravnik za določene skupine lahko problematičen. Odnos z osebnim zdravnikom je po njenih besedah za mnoge starejše namreč odsev zaupanja.

Direktorico in župana pozvali, da odstopijo od načrtovanih prilagoditev, ki zmanjšujejo razpoložljivost zdravnikov

»Predlagana sprememba je po našem mnenju nesprejemljiva, načrtovani ukrep tudi nima nobene konkretne obrazložitve. O tem, da so zdravniki z administrativnim delom preobremenjeni, ni nobene natančne analize, ali te vsaj niso znane javnosti,« so zapisali v društvu Srebrna nit - Združenje za dostojno starost. Sprašujejo se, ali je obremenitev zdravnikov ob pospešeni digitalizaciji res tako velika, da se je treba kar za en dan v tednu odpovedati delu s pacienti. »Zdravniki in drugi zdravstveni delavci so bili v preteklosti že razbremenjeni, tudi če ne upoštevamo po našem prepričanju nesprejemljivega znižanja glavarinskih količnikov. Sedanji pomenijo za zdravnika fizično in administrativno razbremenitev, saj je vsak družinski zdravnik pred tem imel več kot 1800 količnikov in tako več pacientov,« so ocenili v odprtem pismu. Po njihovih besedah se v Ljubljani že sedaj srečujejo s številnim ambulantami, ki ob petkih popoldan ne delajo, bistveno bolj pa je zato po njihovem mnenju obremenjena urgenca. »Za paciente to pomeni ure in ure čakanja, za zdravstveno osebje tam pa prekomerne in nenormalne obremenitve,« so opozorili in dodali da za predlagano spremembo ni nobene tehtne argumentacije.

Pozvali so vse odgovorne, vodstvo ZD Ljubljana, predvsem pa direktorico Antonijo Poplas Susič in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, da odstopijo od načrtovanih prilagoditev, ki zmanjšujejo razpoložljivost zdravnikov v škodo pacientov. »Pričakujemo od generalnega direktorja ZZZS, da pri urejanju pogodbenih odnosov ne podpre predlagane ureditve. Predlog je usmerjen izključno v ugodnejše pogoje dela za zdravnike, hkrati pa bi ustvaril izjemno škodo pacientom s tem, ko bi zmanjšal dostopnost zdravstvene oskrbe,« so pozvali v pismu pod katerega se je podpisala predsednica društva Irena Žagar.

V Srebrni niti so še poudarili, da bi problem zagotovo izjemno oškodoval starejšo populacijo, ki je v večjem obsegu kot druge starostne skupine odvisna od zdravstvene pomoči - posredno to zagotovo pomeni povečanje nasilja nad njo. »V društvu Srebrna nit sodimo, da je zdravstvo v celoti, na primerni ravni pa še posebej, izjemnega pomena za vse ljudi, za starejše pa še posebej. V predlaganem ukrepu pacienti niso v ospredju in zato načrt ne bi smel dobiti podpore v nobenem organu ali instituciji v sistemu socialne države,« so zatrdili. V skupščini ZZZS so sicer minuli teden ljubljanski zdravstveni dom že pozvali k spoštovanju ordinacijskega časa, ki je določen s pogodbo. prav tako so pozvali k zagotavljanju stalne dostopnosti do izbranega zdravnika.