Ste pripravljeni na konec sveta? Že pol stoletja pričakujemo razne apokalipse, ki pa se kar nočejo zgoditi

»Znanstveniki nam pravijo …« Tako se začne skoraj katerakoli od množice apokaliptičnih napovedi, ki nam obljubljajo temno prihodnost, če ne kar izumrtja. Vse je utemeljeno na klimatskih spremembah, kot smo začeli pred nekaj leti klicati globalno segrevanje. V poenostavljeni obliki utemeljitve gre za taljenje ledu na polih, ki bo povišalo gladino morja in zalilo mesta, za izumrtje za ekosistem ključnih vrst, prevroče podnebje za pridelavo živil in mnoge druge, a podobne napovedi.

Podnebni aktivisti nenehno opozarjajo na najmanj enega od »koncev sveta«, ki prihajajo. To pa ni nov pojav. V človeštvu obsedenost s koncem ni novost. Samo v Evropi je bilo v zgodovini izračunano precejšnje število datumov, ko bo svet prišel h koncu. Izračuni so izhajali iz takratne vrhovne avtoritete za družbo – Svetega pisma in teologije.

Eno bolj znanih je bilo konec tisočletnega obdobja, ko naj bi po nekaterih prepričanjih Kristus ponovno prišel leta 1000.

Danes je religioznost z vrhovnega piedestala izrinila znanstvenost. V tem času so znanstveniki, ne teologi, tisti, ki narekujejo naša življenja ali pa se nanje vsaj sklicujejo ob novih omejitvah in naraščajoči birokratizaciji. Tako kot nekoč karizmatični pridigarji, tako nam danes oni menda zagotavljajo, da je človeštvo, ki še nikoli ni bilo niti približno tako številčno, na robu konca svojega obstoja. A ker gre za znanost, ne vraževerje, gre tokrat zares. Pa gre res?

Na Zahodu nič novega ...

Začelo se je pred dobrega pol stoletja. Sprva se histerija še ni vrtela okoli klimatskih pojavov, pač pa nuklearne vojne, ki je takrat zagrozila, pa tudi napovedi, da bo na svetu zmanjkalo nafte, kar bo onemogočilo življenje.

Slednje so začeli napovedovati znanstveniki za naslednje desetletje ali dve. To se nikdar ni zgodilo, četudi o tem slišimo še danes, nazadnje leta 2021 s strani Mednarodne agencije za energijo IEA, ki je konec nafte prestavila na 2040.

Sledila je slavna napoved biologa Paula R. Ehrlicha, avtorja leta 1969 najbolj prodajane knjige »Populacijska bomba«, ki je za desetletje 1980–89 napovedal masovno izumrtje človeštva, ki bo posledica prevelike populacije in posledične lakote, s čimer se je zavzel za čim manj otrok.

Čeprav je danes na svetu dvakrat toliko ljudi kot v njegovem času, ki so tudi bistveno bolje prehranjeni, se Ehrlich občasno še vedno pojavi v medijih kot spoštovan znanstvenik, ki še vedno opozarja na preveliko prebivalstvo in tudi klimatske spremembe, ki so postale kraljica histerije pravkaršnje apokalipse, ki jo čakamo že desetletja.

Zgodovina pravkaršnje apokalipse

Foto: depositphotos.com

Klimatske spremembe so dejstvo, ki tudi predstavljajo določene izzive za prihodnost, kot to velja za jedrsko nevarnost, pomanjkanje dostopa do surovin in povečanje prebivalstva. Velika verjetnost obstaja tudi glede odločilnega človeškega dejavnika. A kot se je pokazalo pri slednjih, se je tudi tokrat že zdaj izkazalo, da klimatske spremembe ne prinašajo več kot izziva.

V 70. letih je »znanstveni konsenz«, dobro predstavljen v medijih, zagotavljal, da bomo do leta 2000 v ledeni dobi. O tem so bili posneti tudi še leta odmevni dokumentarni filmi, kot je epizoda na to temo v priljubljeni znanstveni seriji na ameriški televiziji »In the Search of…« iz leta 1978. Zanikanje prihajajoče dobe je posameznika naredilo za »zanikovalca znanosti«. »Neizpodbitna znanost« je kmalu povsem zasukala alarmizem, ko se je izkazalo, da se povprečna globalna temperatura v resnici dviguje. To namreč ni bil razlog za to, da si od srhljivih napovedih oddahnemo. Konec nas je zdaj čakal v vročini, kot nas še danes, čeprav se občasno opozorila o »mini ledeni dobi« v »naslednjem desetletju« še kdaj pojavijo.

Neprijetna resnica?

Najnovejši obliki histerije, kot jo poznamo danes, je podobo najbolj odločilno postavil Al Gore. Nekoč podpredsednik Zdraženih držav in neuspešen kandidat Demokratske stranke na predsedniških volitvah leta 2000. V predstavitvi, ki obstaja tudi v filmski obliki z naslovom »Neprijetna resnica«, je med drugim slavno napovedal popolno izginotje ledu na polih in zvišanje morske gladine do točke, ko bodo obalna mesta pod vodo. Naslanjal se je na znanstveni konsenz. Ta je že konec 80. let napovedal nekaterim otoškim državam popolno potopitev v ocean in posledično humanitarno katastrofo. Maldivi naj bi na primer imeli le še tri desetletja do izginotja.

Danes smo že krepko presegli časovnico in otoki cvetijo v turizmu, po novih znanstvenih zagotovilih pa naj bi izginili do konca stoletja. Eden od predvsem v Združenih državah znanih primerov je tudi potopitev Floride, ki je bila pred kratkim prestavljena na leto 2060. Skeptiki so označeni kot »zanikovalci znanosti«, pogosto tudi teoretiki zarot. Še en ameriški primer je napoved znanstvenika Boba Reesa, da bo Manhattan, osrednji predel mesta New York, pod vodo pred petimi leti, leta 2018.

Tudi arktični led, ki naj bi po Gorovem izginil leta 2013, se še dodobra drži, kjer je bil pred desetletji, četudi je dejstvo, da se v povprečju manjša. Leta 2013 ga je bilo več kot leta 2012. S tem povezano izumrje severnih medvedov se je izkazalo za popolno zmoto, saj naj bi se populacija celo povečala, zagotovo pa najmanj stagnira. Trenutna napoved izginotja arktičnega ledu je postavljena v leto 2035.

S tem so povezane še napovedi, da bo sneg za otroke prihodnosti neznanka. Že zdaj živimo v času, ko naj bi sneg bil stvar preteklosti, kar kljub milejšim zimam nikakor ne odraža realnosti ob velikih količinah snega na lokalni ravni povsod po svetu. Tudi datum izginotja snega je zdaj pomaknjen v prihodnost.