Strokovnjaki: zdravstveni načrti bodoče koalicije ujeti v ideologije preteklosti in ne obetajo sprememb na bolje

POSLUŠAJ ČLANEK
Nobena skrivnost ni, da je prav reforma zdravstvenega sistema ena od tistih točk, kjer se bo v prihodnjih mesecih potrjevala zgodba o uspešnosti ali pa tudi neuspešnosti nove koalicije.

Da je tej področje zdravstva resnično pomembno, potrjuje tudi dejstvo, da so tej temi v koalicijski pogodbi namenili kar 14 od skupno 74 strani.

Kljub precejšnji obširnosti pa lahko hitro ugotovimo, da je v koalicijski pogodbi sploh pri sistemskih ukrepih, zelo malo konkretnih zavez. Obenem v njej tudi ni opravljenih nobenih preračunov, kje bomo dobili denar in kako bodo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zbrani dodatni davki in prispevki.

Veliko svaril je v zadnjih dneh vzbudilo tudi dejstvo, da želi bodoča koalicija popolnoma prepovedati popoldansko delo zdravnikov, ki naj bi bilo leglo vseh težav slovenskega zdravstva.

Zbrani odzivi različnih strokovnjakov so do načrta koalicije zelo skeptični. Mladi zdravniki so tako v svojem odzivu zapisali, da je koalicijski načrt "katastrofa za slovensko zdravstvo." Prav nič bolj mili pa niso bili tudi nekateri drugi strokovnjaki.

Izhodna covidna strategija


Nova koalicija je v koalicijski pogodbi kot svojo prvo prioriteto izpostavila revidiranje zakona o nalezljivih boleznih, ureditev položaja pacientov z dolgotrajnim covidom in operativni načrt za nadomestitev zamud, ki so v zdravstvu nastale v zadnjih dveh letih.

To naj bi storili s posebnim interventnim zakonom, ki bo med drugim podlaga za ažurne evidence čakalnih dob. Zdravstvene storitve za krajšanje le teh bi lahko opravljali vsi izvajalci. Najprej bi izšel razpis za javne zdravstvene zavode, čez tri mesece bi sledil razpis za koncesionarje, tri mesece za tem pa še za zasebnike.

Odprava popoldanskega dela zdravnikov


Sledi ena najspornejših točk. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi prepovedali popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih, tako, da bodo uveljavili konkurenčno prepoved dela.

Velike spremembe naj bi doživelo tudi financiranje zdravstvenega sistema. Do leta 2024 naj bi tako ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, do leta 2030 pa naj bi delež financiranja zdravstva dosegel 12 odstotkov BDP (sedaj znaša 8,5 %).

Nova koalicijska pogodba zagovarja tudi centralizirano nabavo medicinskega materiala in profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov.

Prav tako naj bi nova koalicija prevetrila plačna razmerja med zdravstvenim kadrom in uvedla kadrovsko štipendiranje tega kadra od srednje šole do univerz.

Vaupot: Pacient še vedno ni postavljen v prvi plan


In kako predlagane rešitve ocenjujejo različni strokovnjaki, tako iz vrst zdravnikov, zdravniških organizacij in ekonomistov?

Ti so v svojih ocenah žal precej soglasni. Kot poudarja, ekonomist dr. Zoran Vaupot, eden od avtorjev študije, ki je primerjala različne evropske zdravstvene sisteme, se njihovim dobrim praksam na žalost ne bomo približali.

Kot poudarja, je vsebina koalicijske pogodbe glede zdravstva zaradi že znanih stališč strank, ki sestavljajo koalicijo, pričakovana: "Objavljena razmišljanja in predlagane rešitve so še vedno ujeti v meje ideologij preteklosti in ne obetajo sprememb na bolje. Pacient še vedno ni postavljen v prvi plan. Za zdravstvo se sicer lahko odločimo nameniti 12 % BDP, kar pa hkrati pomeni nujnost sprejeti odločitev, kateri družbeni podsistem bo zaradi tega prejel manj sredstev.

Prepoved popoldanskega dela zdravnikov, ob njihovem trenutnem pomanjkanju, je lahko politično všečna, v praksi pa bo privedla do organizacijskih oz. izvedbenih težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. (...) Skratka, na vidiku ni nobene resne, celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi bila oblikovana po dobrih praksah Sloveniji primerljivih ali bolj razvitih držav."

Mladi zdravniki: Napoveduje se plaz odhodov zdravnikov


Da predlagane rešitev ne bodo pomenile stabilizacije razmer v slovenskem zdravstvu svarijo tudi v organizaciji Mladi Zdravniki. Ti so v svojem odzivu poudarili, da "vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe – ne glede na to, kdaj to počne. V kolikor je interes vodilnih, da ohrani in okrepi delovanje javnozdravstvenih zavodov, je potrebno iskati rešitve, kako obdržati in stimulirati zdravnike in ostale zdravstvene delavce znotraj le-teh."

Če pa se to ne bo zgodilo, pa bo zagotovo sledil plaz odhodov zdravnikov iz bolnišnic in ZD-jev, sesuvanje terciarja, padec kvalitete izobraževanja za specializante ter privatizacija zdravstva po balkanskem modelu. Kar pa bo - pod črto - katastrofo za slovensko javno zdravstvo, poudarjajo Mladi zdravniki.

https://twitter.com/MladiZdravniki/status/1525859355081465856?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1525859355081465856%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2F%3Fp%3D345577

Podnar: Sovažna nastrojenost dela naše politike do zdravništva


Da indentifikacija problemov, ki jih v koalicijski pogodbi naslanja prihodnja vlada, morda ni prava, opozarja tudi strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Simon Podnar. Kot poudarja, "ta del politike ne želi razumeti, da so čakalne vrste v prvi vrsti posledica hitrega večanja potreb starajoče populacije. In vse to prav v času, ko povsod po svetu opažajo upad zanimanja mladih za zdravstvene poklice, ker so zahtevni, naporni in odgovorni."

Prepoved popoldanskega dela zdravnikov lahko po njegovem mnenju povzroči, da bodo ti še bolj množično odhajali v tujino ali pa postali t. i. "svobodni specialisti", ki jih bodo potem najemale posamične bolnišnice.

Ob tem dodaja, da je dejstvo, da slovenski zdravniki "v 40 urah rednega dela ne morejo izvesti vseh željenih storitev. Del tega pomanjkanja lahko nadoknadijo z dodatnim delom v svojem prostem času, praviloma pri drugih izvajalcih, ki jim lahko ponudijo boljše plačilo. Omejitveni dejavnik je tudi število storitev, ki jih vsako leto opredeli »Splošni dogovor« in plača ZZZS. V koalicijski pogodbi je sicer predvideno plačilo vseh storitev in s tem ukinitev Splošnega dogovora, kar pa seveda ne rešuje omejitev v kadrih, prostorih in opremi."

Koalicijska pogodba po njegovem mnenju sicer vsebuje številne pozitivne elemente, kot so: "uvedba enotnega informacijskega sistema, uveljavitev normativov in standardov, ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, … Skupna značilnost teh pozitivnih predlogov pa je njihova težavna uresničitev. (...) Dvig sredstev za zdravstvo na 12 % je zelo ambiciozen, verjetno težko uresničljiv in vprašanje, ali bo učinkovit. Obstaja nevarnost, da večina tega dodatnega denarja ne bo namenjena izvajalcem zdravstvene oskrbe in njihovi opremi, ampak bo pristala pri dobaviteljih in izvajalcih investicij v zdravstvu."

Pirc Musar: Konkurenčna prepoved dela je nesmiselna


Da so nekateri deli koalicijske pogodbe ustavno sporni, je danes za STA opozorila tudi pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar. Po njenem bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine.

Kot poudarja, to namreč že predvidevata obstoječi zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, ki prepovedujeta tovrstno delo brez delodajalčevega dovoljenja.

Po njenih besedah bi bilo bistveno bolj smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike