Strokovnjaki: zdravstveni načrti bodoče koalicije ujeti v ideologije preteklosti in ne obetajo sprememb na bolje
POSLUŠAJ ČLANEK
Nobena skrivnost ni, da je prav reforma zdravstvenega sistema ena od tistih točk, kjer se bo v prihodnjih mesecih potrjevala zgodba o uspešnosti ali pa tudi neuspešnosti nove koalicije.
Da je tej področje zdravstva resnično pomembno, potrjuje tudi dejstvo, da so tej temi v koalicijski pogodbi namenili kar 14 od skupno 74 strani.
Kljub precejšnji obširnosti pa lahko hitro ugotovimo, da je v koalicijski pogodbi sploh pri sistemskih ukrepih, zelo malo konkretnih zavez. Obenem v njej tudi ni opravljenih nobenih preračunov, kje bomo dobili denar in kako bodo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zbrani dodatni davki in prispevki.
Veliko svaril je v zadnjih dneh vzbudilo tudi dejstvo, da želi bodoča koalicija popolnoma prepovedati popoldansko delo zdravnikov, ki naj bi bilo leglo vseh težav slovenskega zdravstva.
Zbrani odzivi različnih strokovnjakov so do načrta koalicije zelo skeptični. Mladi zdravniki so tako v svojem odzivu zapisali, da je koalicijski načrt "katastrofa za slovensko zdravstvo." Prav nič bolj mili pa niso bili tudi nekateri drugi strokovnjaki.
Nova koalicija je v koalicijski pogodbi kot svojo prvo prioriteto izpostavila revidiranje zakona o nalezljivih boleznih, ureditev položaja pacientov z dolgotrajnim covidom in operativni načrt za nadomestitev zamud, ki so v zdravstvu nastale v zadnjih dveh letih.
To naj bi storili s posebnim interventnim zakonom, ki bo med drugim podlaga za ažurne evidence čakalnih dob. Zdravstvene storitve za krajšanje le teh bi lahko opravljali vsi izvajalci. Najprej bi izšel razpis za javne zdravstvene zavode, čez tri mesece bi sledil razpis za koncesionarje, tri mesece za tem pa še za zasebnike.
Sledi ena najspornejših točk. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi prepovedali popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih, tako, da bodo uveljavili konkurenčno prepoved dela.
Velike spremembe naj bi doživelo tudi financiranje zdravstvenega sistema. Do leta 2024 naj bi tako ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, do leta 2030 pa naj bi delež financiranja zdravstva dosegel 12 odstotkov BDP (sedaj znaša 8,5 %).
Nova koalicijska pogodba zagovarja tudi centralizirano nabavo medicinskega materiala in profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov.
Prav tako naj bi nova koalicija prevetrila plačna razmerja med zdravstvenim kadrom in uvedla kadrovsko štipendiranje tega kadra od srednje šole do univerz.
In kako predlagane rešitve ocenjujejo različni strokovnjaki, tako iz vrst zdravnikov, zdravniških organizacij in ekonomistov?
Ti so v svojih ocenah žal precej soglasni. Kot poudarja, ekonomist dr. Zoran Vaupot, eden od avtorjev študije, ki je primerjala različne evropske zdravstvene sisteme, se njihovim dobrim praksam na žalost ne bomo približali.
Kot poudarja, je vsebina koalicijske pogodbe glede zdravstva zaradi že znanih stališč strank, ki sestavljajo koalicijo, pričakovana: "Objavljena razmišljanja in predlagane rešitve so še vedno ujeti v meje ideologij preteklosti in ne obetajo sprememb na bolje. Pacient še vedno ni postavljen v prvi plan. Za zdravstvo se sicer lahko odločimo nameniti 12 % BDP, kar pa hkrati pomeni nujnost sprejeti odločitev, kateri družbeni podsistem bo zaradi tega prejel manj sredstev.
Prepoved popoldanskega dela zdravnikov, ob njihovem trenutnem pomanjkanju, je lahko politično všečna, v praksi pa bo privedla do organizacijskih oz. izvedbenih težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. (...) Skratka, na vidiku ni nobene resne, celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi bila oblikovana po dobrih praksah Sloveniji primerljivih ali bolj razvitih držav."
Da predlagane rešitev ne bodo pomenile stabilizacije razmer v slovenskem zdravstvu svarijo tudi v organizaciji Mladi Zdravniki. Ti so v svojem odzivu poudarili, da "vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe – ne glede na to, kdaj to počne. V kolikor je interes vodilnih, da ohrani in okrepi delovanje javnozdravstvenih zavodov, je potrebno iskati rešitve, kako obdržati in stimulirati zdravnike in ostale zdravstvene delavce znotraj le-teh."
Če pa se to ne bo zgodilo, pa bo zagotovo sledil plaz odhodov zdravnikov iz bolnišnic in ZD-jev, sesuvanje terciarja, padec kvalitete izobraževanja za specializante ter privatizacija zdravstva po balkanskem modelu. Kar pa bo - pod črto - katastrofo za slovensko javno zdravstvo, poudarjajo Mladi zdravniki.
https://twitter.com/MladiZdravniki/status/1525859355081465856?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1525859355081465856%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2F%3Fp%3D345577
Da indentifikacija problemov, ki jih v koalicijski pogodbi naslanja prihodnja vlada, morda ni prava, opozarja tudi strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Simon Podnar. Kot poudarja, "ta del politike ne želi razumeti, da so čakalne vrste v prvi vrsti posledica hitrega večanja potreb starajoče populacije. In vse to prav v času, ko povsod po svetu opažajo upad zanimanja mladih za zdravstvene poklice, ker so zahtevni, naporni in odgovorni."
Prepoved popoldanskega dela zdravnikov lahko po njegovem mnenju povzroči, da bodo ti še bolj množično odhajali v tujino ali pa postali t. i. "svobodni specialisti", ki jih bodo potem najemale posamične bolnišnice.
Ob tem dodaja, da je dejstvo, da slovenski zdravniki "v 40 urah rednega dela ne morejo izvesti vseh željenih storitev. Del tega pomanjkanja lahko nadoknadijo z dodatnim delom v svojem prostem času, praviloma pri drugih izvajalcih, ki jim lahko ponudijo boljše plačilo. Omejitveni dejavnik je tudi število storitev, ki jih vsako leto opredeli »Splošni dogovor« in plača ZZZS. V koalicijski pogodbi je sicer predvideno plačilo vseh storitev in s tem ukinitev Splošnega dogovora, kar pa seveda ne rešuje omejitev v kadrih, prostorih in opremi."
Koalicijska pogodba po njegovem mnenju sicer vsebuje številne pozitivne elemente, kot so: "uvedba enotnega informacijskega sistema, uveljavitev normativov in standardov, ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, … Skupna značilnost teh pozitivnih predlogov pa je njihova težavna uresničitev. (...) Dvig sredstev za zdravstvo na 12 % je zelo ambiciozen, verjetno težko uresničljiv in vprašanje, ali bo učinkovit. Obstaja nevarnost, da večina tega dodatnega denarja ne bo namenjena izvajalcem zdravstvene oskrbe in njihovi opremi, ampak bo pristala pri dobaviteljih in izvajalcih investicij v zdravstvu."
Da so nekateri deli koalicijske pogodbe ustavno sporni, je danes za STA opozorila tudi pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar. Po njenem bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine.
Kot poudarja, to namreč že predvidevata obstoječi zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, ki prepovedujeta tovrstno delo brez delodajalčevega dovoljenja.
Po njenih besedah bi bilo bistveno bolj smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje.
Da je tej področje zdravstva resnično pomembno, potrjuje tudi dejstvo, da so tej temi v koalicijski pogodbi namenili kar 14 od skupno 74 strani.
Kljub precejšnji obširnosti pa lahko hitro ugotovimo, da je v koalicijski pogodbi sploh pri sistemskih ukrepih, zelo malo konkretnih zavez. Obenem v njej tudi ni opravljenih nobenih preračunov, kje bomo dobili denar in kako bodo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zbrani dodatni davki in prispevki.
Veliko svaril je v zadnjih dneh vzbudilo tudi dejstvo, da želi bodoča koalicija popolnoma prepovedati popoldansko delo zdravnikov, ki naj bi bilo leglo vseh težav slovenskega zdravstva.
Zbrani odzivi različnih strokovnjakov so do načrta koalicije zelo skeptični. Mladi zdravniki so tako v svojem odzivu zapisali, da je koalicijski načrt "katastrofa za slovensko zdravstvo." Prav nič bolj mili pa niso bili tudi nekateri drugi strokovnjaki.
Izhodna covidna strategija
Nova koalicija je v koalicijski pogodbi kot svojo prvo prioriteto izpostavila revidiranje zakona o nalezljivih boleznih, ureditev položaja pacientov z dolgotrajnim covidom in operativni načrt za nadomestitev zamud, ki so v zdravstvu nastale v zadnjih dveh letih.
To naj bi storili s posebnim interventnim zakonom, ki bo med drugim podlaga za ažurne evidence čakalnih dob. Zdravstvene storitve za krajšanje le teh bi lahko opravljali vsi izvajalci. Najprej bi izšel razpis za javne zdravstvene zavode, čez tri mesece bi sledil razpis za koncesionarje, tri mesece za tem pa še za zasebnike.
Odprava popoldanskega dela zdravnikov
Sledi ena najspornejših točk. S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti naj bi prepovedali popoldansko delo zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih, tako, da bodo uveljavili konkurenčno prepoved dela.
Velike spremembe naj bi doživelo tudi financiranje zdravstvenega sistema. Do leta 2024 naj bi tako ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, do leta 2030 pa naj bi delež financiranja zdravstva dosegel 12 odstotkov BDP (sedaj znaša 8,5 %).
Nova koalicijska pogodba zagovarja tudi centralizirano nabavo medicinskega materiala in profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov.
Prav tako naj bi nova koalicija prevetrila plačna razmerja med zdravstvenim kadrom in uvedla kadrovsko štipendiranje tega kadra od srednje šole do univerz.
Vaupot: Pacient še vedno ni postavljen v prvi plan
In kako predlagane rešitve ocenjujejo različni strokovnjaki, tako iz vrst zdravnikov, zdravniških organizacij in ekonomistov?
Ti so v svojih ocenah žal precej soglasni. Kot poudarja, ekonomist dr. Zoran Vaupot, eden od avtorjev študije, ki je primerjala različne evropske zdravstvene sisteme, se njihovim dobrim praksam na žalost ne bomo približali.
Kot poudarja, je vsebina koalicijske pogodbe glede zdravstva zaradi že znanih stališč strank, ki sestavljajo koalicijo, pričakovana: "Objavljena razmišljanja in predlagane rešitve so še vedno ujeti v meje ideologij preteklosti in ne obetajo sprememb na bolje. Pacient še vedno ni postavljen v prvi plan. Za zdravstvo se sicer lahko odločimo nameniti 12 % BDP, kar pa hkrati pomeni nujnost sprejeti odločitev, kateri družbeni podsistem bo zaradi tega prejel manj sredstev.
Prepoved popoldanskega dela zdravnikov, ob njihovem trenutnem pomanjkanju, je lahko politično všečna, v praksi pa bo privedla do organizacijskih oz. izvedbenih težav pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. (...) Skratka, na vidiku ni nobene resne, celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi bila oblikovana po dobrih praksah Sloveniji primerljivih ali bolj razvitih držav."
Mladi zdravniki: Napoveduje se plaz odhodov zdravnikov
Da predlagane rešitev ne bodo pomenile stabilizacije razmer v slovenskem zdravstvu svarijo tudi v organizaciji Mladi Zdravniki. Ti so v svojem odzivu poudarili, da "vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe – ne glede na to, kdaj to počne. V kolikor je interes vodilnih, da ohrani in okrepi delovanje javnozdravstvenih zavodov, je potrebno iskati rešitve, kako obdržati in stimulirati zdravnike in ostale zdravstvene delavce znotraj le-teh."
Če pa se to ne bo zgodilo, pa bo zagotovo sledil plaz odhodov zdravnikov iz bolnišnic in ZD-jev, sesuvanje terciarja, padec kvalitete izobraževanja za specializante ter privatizacija zdravstva po balkanskem modelu. Kar pa bo - pod črto - katastrofo za slovensko javno zdravstvo, poudarjajo Mladi zdravniki.
https://twitter.com/MladiZdravniki/status/1525859355081465856?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1525859355081465856%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.domovina.je%2F%3Fp%3D345577
Podnar: Sovažna nastrojenost dela naše politike do zdravništva
Da indentifikacija problemov, ki jih v koalicijski pogodbi naslanja prihodnja vlada, morda ni prava, opozarja tudi strokovni direktor Nevrološke klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Simon Podnar. Kot poudarja, "ta del politike ne želi razumeti, da so čakalne vrste v prvi vrsti posledica hitrega večanja potreb starajoče populacije. In vse to prav v času, ko povsod po svetu opažajo upad zanimanja mladih za zdravstvene poklice, ker so zahtevni, naporni in odgovorni."
Prepoved popoldanskega dela zdravnikov lahko po njegovem mnenju povzroči, da bodo ti še bolj množično odhajali v tujino ali pa postali t. i. "svobodni specialisti", ki jih bodo potem najemale posamične bolnišnice.
Ob tem dodaja, da je dejstvo, da slovenski zdravniki "v 40 urah rednega dela ne morejo izvesti vseh željenih storitev. Del tega pomanjkanja lahko nadoknadijo z dodatnim delom v svojem prostem času, praviloma pri drugih izvajalcih, ki jim lahko ponudijo boljše plačilo. Omejitveni dejavnik je tudi število storitev, ki jih vsako leto opredeli »Splošni dogovor« in plača ZZZS. V koalicijski pogodbi je sicer predvideno plačilo vseh storitev in s tem ukinitev Splošnega dogovora, kar pa seveda ne rešuje omejitev v kadrih, prostorih in opremi."
Koalicijska pogodba po njegovem mnenju sicer vsebuje številne pozitivne elemente, kot so: "uvedba enotnega informacijskega sistema, uveljavitev normativov in standardov, ustanovitev Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini, … Skupna značilnost teh pozitivnih predlogov pa je njihova težavna uresničitev. (...) Dvig sredstev za zdravstvo na 12 % je zelo ambiciozen, verjetno težko uresničljiv in vprašanje, ali bo učinkovit. Obstaja nevarnost, da večina tega dodatnega denarja ne bo namenjena izvajalcem zdravstvene oskrbe in njihovi opremi, ampak bo pristala pri dobaviteljih in izvajalcih investicij v zdravstvu."
Pirc Musar: Konkurenčna prepoved dela je nesmiselna
Da so nekateri deli koalicijske pogodbe ustavno sporni, je danes za STA opozorila tudi pravna strokovnjakinja Nataša Pirc Musar. Po njenem bi popolna prepoved dodatnega dela zdravnikov lahko vodila do neenake obravnave ene poklicne skupine.
Kot poudarja, to namreč že predvidevata obstoječi zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, ki prepovedujeta tovrstno delo brez delodajalčevega dovoljenja.
Po njenih besedah bi bilo bistveno bolj smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje.
Zadnje objave
Zeliščni prehranski dodatek za čebele KAS
10. 12. 2024 ob 19:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Civilna iniciativa Tržnice ne damo: gre za škandal!
10. 12. 2024 ob 9:00
Otroci – žrtve napredka
10. 12. 2024 ob 6:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
9. 12. 2024 ob 14:30
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Zeliščni prehranski dodatek za čebele KAS
10. 12. 2024 ob 19:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Prihajajoči dogodki
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
10 komentarjev
Stajerska2021
Edino zdravstveni minister mi vliva zaupanje in NOBEN DRUG! NOBEN!
Sprehajalec
Malo za šalo malo zares!
Intelektualci iz področja družboslovja in humanizma modrujejo, kot bi šlo zares.
Spustili ste duh iz steklenice bolnega brezdelja in lenobe ter umotvorjenja ob pivu!
Zaradi svojih posebnih namenov preživetja se ne upate zameriti nobenemu, ker se lahko zgodi, da boste brez službe!!! Zato pišete pisarije brezciljnosti in modrujete o tem ali se res mora sladoled stopiti na soncu???
Zato modrujete, uporabljate mehke vsebine pri ocenjevanju.
Preprosto ne zmorete jasnega in odločnega stališča, da je v koalicijski pogodbi koncept popolnega absolutizma (Jaz sončni kralj predlagam, popravljam in odločam kako boste živeli!) in med pokvarjenim socialističnim programom, ki zastopa elito v brezdelju in je popolnoma asocialna in v nasprotju z razvojem narave in družbe.
Preprosto ne premorete minimalnega in resnega kritičnega razmisleka o tem, kaj lahko ta nori eksperiment ulice polnih trebuhov povzroči državi Sloveniji.
Slovenski misleci v začetku prejšnjega stoletja so bili možje, to kar pa danes beremo od mislecev (žensk ali moških) je navadna gomala idej, ki se razvijejo v bolestnih idejah državnih uslužbencev.
Očitno se bo morala nova generacija postaviti pokonci in to melaso brezdelnežev in v bistvu uničevalcev slovenske države enostavno odplakniti!!!
Še vedno nočete priznati zgodovinsko dokazano neuporabno družbeno znanost v Slovenij ob prehodu iz Jugoslavije v Slovenijo. Vi in vaša družbena znanost ste KRIVI za vse travme med 1990 do 2000 oz. 2020 v slovenskem narodu, ker niste znali razviti idejo prehoda ampak ste slikali neko zatrapano družbeno idejo, ki je v izrojenosti postavila model Goloba.
Zaradi duhovne otopelosti pozdravljate idejo o enem brezmesnem dnevu sončnega kralja, in ne upate si priznati da ta dan že obstaja, in mu samo zaradi iznakaženega duha ne dajete veljavo, to je petek.
kdor ne bo postavil slovenskemu družboslovju ogledalo zares, ta je sokriv razkroja slovenske družbe, na koncu družbe hlapcev, ki uničujejo lastne brata zaradi pohote in brezdelja.
rasputin
Nihče nima jasnega koncepta ozdravitve zdravstvenega sistema, ne levica ne desnica. Janša ni naredil nič, ko je sistem v času pandemije še dodatno kolapsiral.
Namesto trezne analize smo dobili glorifikacijo zdravstvenega osebja, ki da se z nadčloveškimi napori bori proti kovidu, bolnice pa so bile v glavnem prazne.
Celo dostop do splošnih zdravnikov je bil znatno otežen. Še zdaj se zahteva, če rabiš zdravstveno pomoč, da prideš na pregled popolnoma zdrav, kar zadeva prehladne bolezni, sicer diagnoze in terapije za druge bolezni ne dobiš. Kje je tu kakšna logika?
Prvo, kar bi morali v zdravstvu uvesti, je plačilo po opravljenem delu. Naj bodo zdravniki dobro plačani, toda ne za to, da se branijo pacientov.
Položaj je prav neverjeten. Dobiš napotnico za specialista, v vsej državi pa ni nikogar, ki bi pacienta sprejel prej kot v pol leta ali več. Ko prideš končno na vrsto po večmesečnem čakanju, pričakuješ, da boš čakal v prepolni čakalnici, v resnici pa pacientov ni nikjer, množica zaposlenih pa se sprehaja po hodnikih vidno brez dela. Ko pogledaš urnik na vratih specialistične ambulante, pa ne moreš verjeti svojim očem: specialist ordinira parkrat na teden po par ur.
Socializem + Balkan...
Kozorog
Se popolnoma strinjam, ampak tega zagotovo ne bo rešil golobizem in noben še tako pošten zdravstveni minister, ker golobizem pomeni, da se posluša samo "generala" Goloba, kar je tudi že povedal, in če se ne strinjaš, te najprej skušajo podkupiti, če pa to ne gre pa te diskreditirajo in likvidirajo. Tudi Loredan bo ministroval tja v en dan ali pa ga ne bo. Predatorji, paraziti, in lenuhi zahtevajo svoj "levji" delež plena, za množico pa bo priporočeno prilagajanje prehranskih navad (in zdravstvene oskrbe) na življenski minimum. No vsaj tako mislijo kolovodje zmagovitega golobizma, a bo kmalu jasno, da so se ušteli, ker ljudstvo je nekaj več kot to kar se je 2 leti dogajalo pred parlamentom.
MEFISTO
Morda veš, če je tako tudi v psihiatričnih ambulantah, oddelekih, klinikah in bolnišnicah?
APMMB2
V Sloveniji se še vedno nismo poslovili od komunizma. V Sloveniji še vedno ni padel Berlinski zid.Če je inteligenca esenca naroda, torej tisto najboljše, ki vodi narod, potem lahko rečemo, da Slovenijo vodijo komunisti.Jedro komunizma je locirano na Ljubljanski Univerzi, kjer so zlasti družboslovne fakultete naravnost prestreljene s kommunistično ideologijo. Tam prevladuje marksizem z vsemi izpeljankami. Sotine profesorjev pa poneumlja študente, tako da se komunizem ne samo ohranja, celo krepi se .
To se lahko dogaja zato, ker ni svobode, ker ni svobodnega razmišljanja, ker ni konkurence.
Obstojajo zaprti krogi, ki ne dovolijo konkurence, ki ne dovolijo niti razprave o tem, ali je to, kar predavajo normalno, smiselno, ali ne?
Dogme so tako zakoreninjene, da spremembe niso možne.
Riba smrdi pri glavi, je stari rek, ki še kako drži.
V Sloveniji je marksizem ukoreninjen na univerzi in potem je sevda tudi celotni šolski sistem zavit v komunistične dogme.
Posledice pa so naravnost srhljive.
Najočitnejša je razcepljenost narode,ki dobiva vse bolj sovražne poteze. Ne gre za normalno razdvojenost na leve in desne, ne glede na to, kaj to pomeni, gre za razdvojenost na dva sovražna tabora.
Omeniti je potrebno, da Slovenci nismo ravno pretirano vezani na državo. Nismo se še navadili, da imamo svojo državo.
Vedno smo živeli nekašno dvojno življenje.
Komunistična revolucija pa nas je celo prisilila, da smo se navadili živeti brez države.
Država je bila namreč eno,ki nam ni nudila skorajda nič, vse kar smo pa potrebovali, pa smo si sami ustvarlili ali pridobili s svojo iznajdljivostjo. Na roko nam je šlo tudi dejstvo, da smo mejili s svobodnim svetom, kjer smo lahko kupovali vse, česar država ni zmogla ponuditi.
Tako se je v Sloveniji , med Slovenci utrdila navada, da se lahko zanesejo le na sebe in pustijo državo ob strani. Razvila se je siva ekonomija,ki popolnoma nadomešča državo
Najbolj bizarno je to, da nam država odnese lepe denrce za kulturo, kulturo pa si organiziramo sami z gasilskimi veselicami.
Prav ta dvojnost je omogočila razrast marksizma , saj teoretiki proučujejo, kaj vse se skriva pod Marxovo brado in jim ni potrebno bistroumnost bradatega barda in njegovih naslednikov preiskušati v praksi.
To se je dogajalo tudi s Kardeljem. Trosil je neuporabne teorije, Slovenci pa smo živeli po svoje. Če nam je česa zmanjkalo smo pač šli v Trst, Celovec, ali Lipnico.
Danes pa je napočil trenutek, ko so komunisti prevzeli oblast v Sloveniji. Izvedli so puč.
Napovedujejo velike čistke in pometli bodo z vsemi, ki se jim v popolnosti ne predajo.
Začeli bodo uvajati komunizem tudi v gospodarstvo.
Razmere se bodo popolnoma spremenile.
Marksistični teoretiki, akademiki , univerzitetni profesorji in mnogi sledilci so zajahali oblast in kot je razbrati, želijo marksiem preliti v prakso.
Tukaj se bralcem opravičujem,ker nisme uk v filozofiji in politologiji in uporabljam izraz marsizem, ki se je skozi stoletje spremenil in ga strokovnjaki zanjo točneje definirati. Je pa v končni fatzi vse eno in isto: obeti lepše bodočnosti, pravičnosti in blaginje z novim človekom, ki ga bomo ustvarili na mili način ali pa s silo.
In kaj nas čaka? Toliko opevana svoboda, demokracija, enakost, toleranca, družba, skrb za revene, za delavce, za maldino , vse to se bo začelo izvajati. Seveda pod pgojem, da se znebimo notranjega sovražnika. Ta sedaj zavzema vodilne položaje, to so privatniki, kapitalisti, ki izkoriščajo delavce in ustvarjajo reveže.
Ko bodo s temi počistili, so na vrsti zunanji sovražniki: hrvaški ustaši, italijansk fašisti, pa grozni Orban, da o avstrijskih hamtdinstovcih niti ne govorim. Seveda bodo ovira tudi Američani, pa NATO in uporna vzhdna Evropa s fašistično Poljsko.
Skratka, krivcev za neuspeh bo na pretek. Bistveno pa bo , da se bo po mnogih letih začela uresničevati proletarska revolucija. V njo bo vključen cvet slovenske inteligence leve provinience, ki sedaj obvladuje SAZU, univerzo in nakatere družboslovne fakultete.
Slovenija bo mirno preskočila lekcijo o padcu Berlinskega zidu in začela znova. Morda ne prav v krvavem letu 1945, lahko nekaj kasneje, recimo v letu 1950, ko so bili ustanovljeni prvi delavski sveti in so bile predane tovarne delavcem, zemlja pa tistim, ki jo obdelujejo.
Večine Slovencev tako in tako ne bo zanimalo,kaj se s Slovenijo dogaja. Živeli bodo svoje življenje, sami poskrbeli za sebe, če pa jim ne bo šlo, so za razliko danes meje odprte in se bo boljše življenje našlo v tujini. Za ene kar čez mejo , za druge pa malo dalj. Še vedno je eden Slovencec za dva Arabca, zato se ni bati, da bodo v tujini stradali.
Za novo komponirano elito v Sloveniji pa se bo še vednonašlo dovolj dobrin, da ne bo stradala in uživala svoj marskizem.
Hribarjev Rafko
Obljubljali so čakalno dobo do enega meseca. Bodo izpolnili obljubo, ali so le blebetavi lažnivi nakladači?
Če lahko v porodnišnici pacientka pride takoj na vrsto, bi lahko tudi na drugih oddelkih zdravstva. Organizacija pač...
Marija68
Prvi vtis lotevanja reševanja zdravstva se mi zdi, kot bi pacientu odrezali nogo, pa hkrati šele naročili izdelavo bergel.
MEFISTO
Rešitev zdravstvenne problematike je preprosta in pri roki.
Prepisati je treba le švicarski, nemški ali avstrijski zdravstveni sistem in ga uresničiti.
Toda ne, odločevalci o našem zdravju se itak ne zdravijo doma, temveč v Švici, Avstriji, Nemčiji, nekateri pa tudi v Angliji ter Ameriki.
miro
Za začetek ustanovitev Združenja slovenskih bolnišnic po zgledu Združenja bolnišnic avstrijske https://www.kages.at/ z enotno skupno nabavo, informatko, da bo znano, kdo koliko dela in koliko stane obravnava posameznega pacienta..tako kot že imamo Združenje slovenskih elektrarn..
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.