Sušilnica blata: Pravni pregled je potrdil številne nepravilnosti

»Naročnik v obravnavanem primeru pred izvedbo postopka javnega naročanja ni določil potreb, ki jih s postopkom javnega naročanja zasleduje, kar se odraža v stalnem spreminjanju tehničnih specifikacij med postopkom javnega naročanja,« so med drugim navedli v poročilu o pravnem pregledu, ki ga je izvedla odvetniška družba Neffat in partnerji. Od pristojnih institucij pričakujejo preveritev postopkov in sankcioniranje odgovornih oseb. 

Med drugim so ugotovili tudi kršitve uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, zavajajoče analize za potrebe projekta, sodelovanje predsednika nadzornega sveta pri pripravi podlag in njegovo soodločanje ter povezanost takratnega predsednika nadzornega sveta Marjetice Koper z izbranim izvajalcem. Kot poroča portal Nova24tv, kjer je objavljena tudi celotna dokumentacija, je nadzorni svet Javnega podjetja Marjetica Koper, d. o. o. naročil pravni pregled dokumentacije v zvezi z investicijo v sistem za sušenje komunalnega blata na Centralni čistilni napravi Koper. Odvetniška analiza je razkrila nepravilnosti, v poročilu pa so navedli očitke tveganj, ki vključujejo kršitve pravil javnega naročanja, odstopanja od določb ZJN-3 in nedovoljene bistvene spremembe pogodbe o javnem naročanju. V poročilu med drugim navajajo, da je izbrani ponudnik v postopku javnega naročanja oddal ponudbo za dobavo 2-tračnega sušilnika s povsem drugimi tehničnimi karakteristikami, kot jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Ponudnik je torej ponudil nekaj drugega, kot je zahteval naročnik – ponudba bi zato morala biti označena kot nedopustna. »Naročnik javnega naročila ne bi smel oddati izbranemu ponudniku, temveč bi moral ponudbo kot nedopustno zavrniti,« so še zapisali.

Spomnimo, prepoved odlaganja blata je v Sloveniji začela veljati julija 2009. Vlada RS je leta 2022 sprejela Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov, sicer pa po navedbah Zbornice komunalnega gospodarstva država nima določene rešitve končne obdelave blata. Situacija se je dodatno spremenila še leta 2019, ko je Madžarska zaprla oziroma omejila prevzem blata. Posledično je prišlo do rasti cen prevzetega mulja. Marjetica Koper (MAKO) je tako po opravljenem internem procesu in izvedenem postopku s pogajanji brez predhodne objave sklenila Pogodbo za dobavo Sistema za sušenje komunalnega blata, in sicer z družbo Lesmarc. Maja 2021 je nadzorni svet MAKO izdal sklep, ki daje soglasje k predlagani investiciji ter soglasje k zadolžitvi MAKO, za namen nakupa premične naprave. O dotičnem projektu se je v naslednjih letih večkrat pisalo v medijih, inženir kemijskega inženirstva in projektant dr. Janez Suša je opozarjal, da obstaja utemeljen in v celoti dokumentiran sum, da je direktor Marjetice Koper Davor Briševac protizakonito, koruptivno izigral zakon o javnem naročanju. »Zato da bi v postopku oddaje javnega naročila izločil vse ostale konkurenčne ponudnike naprav za sušenje blata ter izbral istega proizvajalca naprave za sušenje blata kot Boštjan Aver v Logatcu, si je izmislil, da je naprava izbranega nemškega proizvajalca patent in zato edina na trgu,« je pojasnjeval Suša, ki je tudi opozoril, da se na osnovi dokaznih listin izkaže, da ne gre za veljavni patent, temveč za pretečen in že zastaran nemški »Gebrauchmusterschrift«. 

Poročilo o pravnem pregledu je med drugim potrdilo, da patent ni bil veljaven

Mnenji sta pripravili družba Alpeng (september 2019, IZP Projektna dokumentacija idejne zasnove za pridobitev projektnih in drugih pogojev) in družba Part (maj 2021, Pregled možnih obdelav komunalnega blata in predstavitev edinstvenosti tehnologije firme New Eco-tech). Poročilo družbe Alpeng je bilo dve leti kasneje posodobljeno – iz priloženih dokumentov pa ni razvidno, kaj je bil razlog za posodobitev. Mnenje družbe Alpeng je bilo po ugotovitvah poročila podlaga za odločitve uprave in nadzornega sveta. Iz poročila družbe Part izhaja, da je tehnologija družbe New Eco-tech patenitana in avtorsko zaščitena. Odvetniška družba je opravila vpogled v bazo registriranih znamk in patentov nemškega urada. Ugotovili so, da je bil dotični model zaščiten od 26. septembra 2008 do 30. septembra 2018. V času priprave poročila Part model torej ni več veljal. V poročilu pravnega pregleda so ugotovili, da pripravljalca dokumentov Matija Cerar in Dušan Lozinšek na dan sestave dokumentov nista bila vpisana v imenik sodnih izvedencev Republike Slovenije. Najobsežnejša je bila analiza MAKO, ki pa je za podlago uporabila predhodna poročila prej omenjenih družb. Ta poročila so bila po ugotovitvah zgolj opisna predstavitev tehnologij, brez priloženih ekonomskih izračunov ali študij. »Dokument je bil očitno izdelan s strani direktorja MAKO, g. Davorja Briševca in predsednika nadzornega sveta MAKO, g. Boštjana Averja,« so navedli v poročilu.

V poročilu so tudi navedli ugotovitev, da je bil takratni predsednik nadzornega sveta MAKO Boštjan Aver hkrati tudi direktor družbe Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec. Komunala Logatec je v zadnjem obdobju mandata izvedla nakup sušilnice komunalnega blata – ki pa so jo morali, kot so poročali mediji, zaradi smradu ustaviti. »Član oziroma predsednik nadzornega sveta ne more ustrezno izvajati svoje naloge, ki je v nadziranju poslovodstva, če operativno sodeluje pri pripravi ključnih podlag za sprejemanje odločitev,« so v poročilu zapisali, da je šlo v konkretnem primeru najmanj do posega v pristojnosti poslovodenja, če ne še do soodločanja pri poslovodni odločitvi.

Javno naročilo bi moralo biti zaradi nepravilnosti zavrnjeno

V poročilu so med drugim navedli, da zaradi pomanjkanja podatkov pri ostalih tehnologijah ni mogoče preveriti, ali izbrana tehnologija sploh izpolnjuje naročnikove potrebe – kljub temu, da te nikoli niso bile jasno definirane. Iz analize prav tako ni razvidno, zakaj druge alternativne tehnologije niso ustrezne, izpostavljeni so le okoljski in prostorski vidiki. Iz analize tudi ne izhaja, da bi glede tehnologij in naročnikovih potreb potekala kakršna koli komunikacija med naročnikom in potencialnimi ponudniki. Poleg vsega pa je bil naročnikov podatek o oceni ARSO o primernosti izbrane sušilnice z okoljskega vidika netočen. V poročilu poleg že navedenega med drugim očitajo še pomanjkanje predhodnega preverjanja trga, nezadostno oceno konkurence, manjkajoče mnenje ARSO o nujnosti spremembe okoljevarstvenega dovoljenja ter tveganje, da je naročnikova ocena o primernosti sušilnice iz okoljskega vidika netočna. Ugotavljajo tudi tveganja, povezana s sprejetjem Aneksa št. 1, 2 in 3 glede zamud in neustrezne objave. S sklenitvijo Aneksa 3 je namreč prišlo do spremembe zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo posla, kot je bilo opredeljeno v Pogodbi. Namesto bančne garancije je bilo dogovorjeno, da finančno zavarovanje predstavlja zadržanje zneska v višini 20 odstotkov celotne pogodbene cene do prejema ustreznega finančnega zavarovanja garancijskih obveznosti za odpravo napak skladno s Pogodbo. »Takšna sprememba pogodbe ni dovoljena, saj se skladno s četrtim odstavkom 95. člena ZJN-3 šteje za bistveno spremembo pogodbe o javnem naročanju,« so zapisali v poročilu.

Poročilo in ugotovitve so posredovali tudi na PU Koper, Nacionalni preiskovalni urad, KPK, Specializirano državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo. Od pristojnih institucij, ki so prejele dokumentacijo, v javnem interesu pričakujejo preveritev postopkov in sankcioniranje odgovornih oseb.