Tako se spreminja Nemčija: že 22,5 % populacije ima migrantsko poreklo
Embed from Getty Images
Demografske slike Francije, Belgije, Švedske in po novem tudi Nemčije najbolje odražajo družbene trende, v katere se razvija Zahodna Evropa prihodnosti.
Migrantsko ozadje ima tako že 18,6 milijona prebivalcev Nemčije, kažejo zadnji podatki nemškega statističnega urada. Gre za kar 8,5 % povečanje populacije z migrantskimi koreninami v samo enem letu.
Med ljudi z migrantskimi koreninami nemški statistiki štejejo priseljence prve ali druge generacije, kjer je bil vsaj eden izmed staršev rojen brez nemškega državljanstva. Po zadnjih podatkih je takšnih v Nemčiji sedaj 22,5 odstotkov od 82,4 milijona prebivalstva te države. .
8,5 odstotno povečanje migrantske populacije na letni ravni je sicer najvišje vse od leta 2005, ko so začeli s spremljanjem tovrstnih podatkov.
"Takšno povečanje lahko pripišemo množičnim migracijam tujcev v Nemčijo, predvsem beguncev, ki so tukaj iskali zavetje v letih 2015 in 2016," je povedal vodja statističnega urada Destatis.<
V Evropo je med letoma 2014 in 2016 prišlo več kot 1,6 milijona prebežnikov, od tega jih je večina zatočišče iskala v Nemčiji. Kljub številnim kritikam je namreč Angela Merkel vztrajala na tako imenovani "politiki odprtih vrat" in prišlekov do sedaj ni množično zavračala.
Tako je populacija s koreninami iz Bližnjega vzhoda postala največja skupina prišlekov znotraj nemške populacije, ki dosega že številko 2,3 milijona ljudi. To je približno 51 odstotkov več kot jih je bilo leta 2011.
Drugo veliko povečanje, za 45 odstotkov od istega leta, je med ljudmi z afriškimi koreninami. Teh je sedaj v Nemčiji 740 tisoč.
"Turčija je še vedno daleč najbolj zastopana država med migrantsko populacijo v Nemčiji, a dogaja se, da od leta 2011 vse bolj izgublja na pomembnosti," je zapisal zvezni statistični urad v svojem poročilu. Ljudi turškega porekla je med nemško populacijo še vedno 1%.
Pod črto ima torej migranske korenine skorajda že vsak četrti prebivalec Nemčije. 42 odstotkov teh se je že rodilo kot Nemcev, 33 odstotkov jih je sem emigriralo, 25 odstotkov pa je bilo naturaliziranih.
Demografske slike Francije, Belgije, Švedske in po novem tudi Nemčije najbolje odražajo družbene trende, v katere se razvija Zahodna Evropa prihodnosti.
Migrantsko ozadje ima tako že 18,6 milijona prebivalcev Nemčije, kažejo zadnji podatki nemškega statističnega urada. Gre za kar 8,5 % povečanje populacije z migrantskimi koreninami v samo enem letu.
Med ljudi z migrantskimi koreninami nemški statistiki štejejo priseljence prve ali druge generacije, kjer je bil vsaj eden izmed staršev rojen brez nemškega državljanstva. Po zadnjih podatkih je takšnih v Nemčiji sedaj 22,5 odstotkov od 82,4 milijona prebivalstva te države. .
8,5 odstotno povečanje migrantske populacije na letni ravni je sicer najvišje vse od leta 2005, ko so začeli s spremljanjem tovrstnih podatkov.
"Takšno povečanje lahko pripišemo množičnim migracijam tujcev v Nemčijo, predvsem beguncev, ki so tukaj iskali zavetje v letih 2015 in 2016," je povedal vodja statističnega urada Destatis.<
V Evropo je med letoma 2014 in 2016 prišlo več kot 1,6 milijona prebežnikov, od tega jih je večina zatočišče iskala v Nemčiji. Kljub številnim kritikam je namreč Angela Merkel vztrajala na tako imenovani "politiki odprtih vrat" in prišlekov do sedaj ni množično zavračala.
Tako je populacija s koreninami iz Bližnjega vzhoda postala največja skupina prišlekov znotraj nemške populacije, ki dosega že številko 2,3 milijona ljudi. To je približno 51 odstotkov več kot jih je bilo leta 2011.
Drugo veliko povečanje, za 45 odstotkov od istega leta, je med ljudmi z afriškimi koreninami. Teh je sedaj v Nemčiji 740 tisoč.
"Turčija je še vedno daleč najbolj zastopana država med migrantsko populacijo v Nemčiji, a dogaja se, da od leta 2011 vse bolj izgublja na pomembnosti," je zapisal zvezni statistični urad v svojem poročilu. Ljudi turškega porekla je med nemško populacijo še vedno 1%.
Pod črto ima torej migranske korenine skorajda že vsak četrti prebivalec Nemčije. 42 odstotkov teh se je že rodilo kot Nemcev, 33 odstotkov jih je sem emigriralo, 25 odstotkov pa je bilo naturaliziranih.
Zadnje objave
Vlada je sprejela sklep o (ponovni) ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
23. 6. 2026 ob 20:13
V Ljubljani nas do referenduma loči še 18 dni – kakšno bo sporočilo županu?
23. 6. 2026 ob 17:51
Dan državnosti v Arboretumu: sveta maša za domovino in Prifarski muzikanti
23. 6. 2026 ob 15:55
Novi šef Fursa napoveduje manj represije, več dialoga
23. 6. 2026 ob 13:25
Kako pristopiti k sprejemanju odločitev in odgovornosti
23. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
24
Odkritje novega spomenika Rudolfu Maistru
10:00 - 11:00
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
1 komentar
AlojzZ
"Starka Evropa je utrujena, veliki ideali so izgubili zagon ... " pravi papež.
http://www.delo.si/mnenja/blogi/sveto-in-posvetno-evropa-kakor-jo-vidi-francisek-evropejec-z-juga-amerike.html
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.