Da se v Evropski uniji rojeva vse manj otrok, čivkajo že ptički na vejah. Povprečje sicer nekoliko zvišujejo priseljenci, a rodnost je trenutno pod 10 rojstev na 1000 ljudi oziroma 5,94 % nižja kot v letu 2022.
A kake velike panike v evropskih vladah ni na vidiku, saj (z izjemo držav, kot je Madžarska, ki načrtno delajo na spodbujanju rojstev) večina evropskih vlad "praznino" zapolnjuje z dodeljevanjem državljanstev predvsem prišlekom iz Afrike in Azije.
Pridobivanje državljanstva držav Evropske unije se zadnja leta znova povečuje, kaže zadnje poročilo Eurostata. Gre za podatke, pridobljene februarja 2023. Leta 2021 je približno 827.300 oseb pridobilo državljanstvo ene od držav članic EU v primerjavi s 729.000 leta 2020 in 706.400 leta 2019.
V primerjavi z letom 2020 to predstavlja približno 14-odstotno povečanje. Praznino polnijo predvsem Maročani in Sirci, pri podeljevanju državljanstev pa so izrazito radodarni predvsem na Švedskem.
Število oseb, ki so pridobile državljanstvo ene od držav članic EU. Vir: Eurostat
Največ novih državljanstev v letu 2021 so podelile Španija (144.000 ali 17 % vseh EU), Francija (130.400 ali 16 %), Nemčija (130.000 ali 16 %), Italija (121.500 ali 15 %) in Švedska (89.400 ali 11 %). Te države so leta 2021 skupaj prispevale kar 75 % vseh novih državljanstev, podeljenih v EU.
Glavne države članice EU, ki podeljujejo državljanstva. Vir: Eurostat
Glede na celotno število prebivalcev je največ državljanstev podelila Švedska (8,6 na tisoč oseb), sledijo ji Luksemburg (7,8), Nizozemska (3,6) in Belgija (3,4).
Pridobitev državljanstva na 1000 oseb. Vir: Eurostat
Tako kot leta 2020 je bila večina (85 %) tistih, ki so leta 2021 pridobili državljanstvo države članice EU, predhodno državljanov države nečlanice EU oziroma je šlo za osebe brez državljanstva. Državljani druge države EU so predstavljali 13 odstotkov vseh pridobljenih državljanstev.
Na Madžarskem in v Luksemburgu je bila večina novih državljanstev (okoli 71 % oziroma 65 %) podeljena državljanom druge države članice EU. V primeru Luksemburga so portugalski državljani predstavljali največji delež (35 %), sledili so jim francoski (21 %), belgijski (11 %) in italijanski državljani (8 %). Na Madžarskem so bili najštevilnejši državljani EU, ki so pridobili državljanstvo, Romuni (74 % v primerjavi s 17 % Slovakov, drugo najštevilčnejšo skupino).
Največ prejemnikov državljanstva prihaja iz Maroka in Sirije
Leta 2021 so, podobno kot leta 2020, med novimi državljani EU prednjačili Maročani (86.200 ljudi, od tega jih je 71 % pridobilo državljanstvo Španije ali Francije), sledili so Sirci (83.500, 70 % jih je pridobilo državljanstvo Švedske ali Nizozemske), in Albanci (32.300, 70 % jih je pridobilo italijansko državljanstvo). Maročani sicer predstavljajo 10,4 % vseh pridobitev državljanstva, Sirci 10,1 %, Albanci pa 3,9 %.
Glavni prejemniki državljanstva držav EU. Vir: Eurostat
Na seznamu desetih najvišjih prejemnikov državljanstva EU sledijo Romuni (28.600, 33 % jih je pridobilo državljanstvo Italije), Turki (25.700, 48 % jih je pridobilo nemško državljanstvo), Brazilci (20.400, 65 % jih je pridobilo državljanstvo Portugalske in Italije), Alžirci (19.300, 80 % jih je pridobilo državljanstvo Francije), Ukrajinci (18.200, 37 % jih je pridobilo državljanstvo Poljske in Italije), Rusi (17.300, 45 % jih je pridobilo državljanstvo Nemčije in Francije) in Pakistanci (16.600, 62 % jih je pridobilo državljanstvo Španije in Italije).
Kot kažejo podatki Eurostata, se je skupno število pridobitev državljanstva glede na leto 2020 povečalo predvsem za Sirce, Alžirce, Maročane in Eritrejce. Po drugi strani se je zmanjšalo za Albance in Brazilce.
Demografija prejemnikov državljanstva
Glede spola so prejemniki državljanstva EU dokaj izenačeni, malce več je žensk, 50,2 % v primerjavi z 49,8 % moških.
Porazdelitev prejemnikov državljanstev glede na spol in starost. Vir: Eurostat
Povprečna starost oseb, ki so pridobile državljanstvo v celotni EU, je bila 32 let. Tako je bilo 38 % oseb, ki so prejele državljanstvo države EU, mlajših od 25 let; nadaljnjih 41 % je bilo starih od 25 do 44 let, medtem ko je bilo tistih, starih 45 let ali več, 21 %.
Med tistimi, ki so pridobili državljanstvo katere koli države članice EU, je bilo 25 % otrok, mlajših od 15 let (0–14 let); največji delež je bil v Sloveniji (35 %), Latviji (34 %), Franciji (33 %) in Belgiji (31 %). V Litvi je bil med tistimi, ki so leta 2021 pridobili državljanstvo, le 1 % otrok, mlajših od 15 let.
Kaj podatki Eurostata povedo o Sloveniji?
Glede na podatke Eurostata je Slovenija leta 2021 podelila 1.800 novih državljanstev, kar je sto več kot leto poprej. Največ (in sicer 2.000) jih je podelila leta 2018. Glede spola so prednjačili moški, 54 % v primerjavi s 46 % žensk. Povprečna starost oseb, ki so pridobile državljanstvo v Sloveniji, pa je bila 27 let. Velika večina (94,9 %) jih je bila državljanov države nečlanice EU, preostalih 5,1 % pa državljanov druge članice EU.
Iz članic EU so slovensko državljanstvo prejeli predvsem Hrvati (55,6 %), sledili so jim Bolgari (16,7 %), Italijani (15,6 %), Slovaki (5,6 %) ter Romuni (4,4 %). Preostala 2,2 % priseljencev iz EU sta opredeljena kot “drugo”.
Iz držav nečlanic EU so leta 2021 slovensko državljanstvo v veliki večini prejeli prebivalci Bosne in Hercegovine (58,3 %), sledili so jim prebivalci Severne Makedonije (14,3 %), Srbije (13,9 %), Kosova (6,7 %) ter Ukrajine (1,8 %). Preostalih 4,9 % je opredeljenih kot “drugo”.
Selitveni prirast Slovenije leta 2021 najnižji po letu 2017
Kot kažejo podatki SURSA (pozor, tu ne gre za prejemanje državljanstva), se je v letu 2021 v Slovenijo priselilo skoraj 4.000 državljanov Slovenije in nekaj manj kot 19.700 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 5.800 slovenskih in več kot 15.300 tujih državljanov. V primerjavi z letom 2020 se je število priselitev zmanjšalo za več kot tretjino (35 %), število odselitev pa povečalo za skoraj petino (19 %). Selitveni prirast je bil v letu 2021 najnižji po letu 2017: priselilo se je 2.480 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.
Nekaj več kot petina odseljenih državljanov Slovenije (22 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (19 %), Hrvaška in Švica.
Cela Evropa - in Slovenija še posebej - si ne upa odgovoriti ne na vprašanje, zakaj nam manjka kadrov, ne zakaj toliko priseljencev. Posebno politiki (posebno levi) držijo glavo v pesku, da ne bi opazili demografske katastrofe. Prav tragi-komično je poslušati in brati ugotovitve, kako nam manjka zdravnikov, učiteljev, obrtnikov, dimnikarjev, gradbincev ...,in videti, da ga ni junaka, da bi povedal, zakaj jih ni - namreč, da jih ni zato, ker se pač niso rodili. Da imamo premalo rojstev. Raje kot da bi ugotovili preprosto biološko dejstvo, se pleteniči o produktivnosti, o deficitarnih poklicih, o prerazporejanju, o reproduktivnih pravicah ... Kot da ne bi vedeli, da če ni ljudi, jih pač za nobeno področje ni; ne za zdravnike ne za dimnikarje. In skoraj zabavno je opazovati, kako preprosto ugotovitev, da če ni v štali žrebeta, tudi konja ne bo, preprosti ljudje razumejo, in kako je "intelektualcem" to skoraj nedosegljiva učenost. Posebno tistim, ki nimajo ne družine ne otrok in se zavzemajo za enakost spolov. (Pa saj tudi tega ne vejo, da dokler so s-poli s-poli, ne smejo biti enaki in da opravljajo svojo nalogo le, dokler so različni. Da je v tem, v različnosti, bistvo s-polnosti.)
Temeljno vprašanje je, če se je sploh mogoče izogniti priseljevanju in dvigniti rodnost domorodnega prebivalstva.
Najprej preseljevanje: podnebne spremembe, politične razmere, vojne in ekonomska neenakost neizbežno vodijo v preseljevanje ljudi: določeni predeli sveta so in bodo v prihodnosti še bolj neprimerni za življenje in ljudje bodo iz takih predelov bodisi zaradi pomanjkanja virov, zaradi ekonomske revščine, prenaseljenosti, neprimernih pogojev za bivanje ali političnih razlogov, te dežele primorani zapuščati in si poiskati življenjski prostor drugje.
Zdaj pa dvig rodnosti. Rodnost je neposredno odvisno od števila otrok na žensko v rodni dobi. Nekatere ženske so biološko manj rodne ali neplodne v vseh družbah, take ženski v nobenih kulturah niso imel otrok, ali so imele le malo otrok. Tudi danes v demografsko izredno rodnih deželah, kjer v povprečju ženske rojevajo tudi 4 , 5 ali več otrok, nekatere nimajo otrok. Recimo, da je odstotek teh žensk majhen, in se z razvojem medicine še nekoliko znižuje, povsem odpravljena pa neplodnost ne bo nikoli. Biološko neplodni ali manj plodni so lahko tudi moški, pari z manj plodnim ali neplodnim moškim imajo tako tudi manj otrok. Recimo, da biološki vzroki zadevajo manj kot 10 odstotkov žensk in moških. Če imajo "normalno" plodne ženske in moški več kot 2 otroka, potem seveda ti vzroki na demografijo nimajo pomembnega vpliva, demografija je še vedno pozitivna.
Zdaj pa rodnost pri biološko normalno rodnih ženskah. Tukaj je še ena pomembna biološka značilnost: plodnost in rodnost s starostjo žensk upada. Če ženske kasneje rojevajo, bodo rodile manj otrok. Vzroki za kasnejše rojevanje pa niso več le biološko pogojeni (oziroma so le izjemoma, npr. neplodni pari, ki uspejo zanositi s postopki z biomedicinsko pomočjo, seveda rojevajo, ko so starejši in imajo praviloma manj otrok), ampak so družbenoekonomsko in vrednostno pogojeni.
Najprej družbenoekomski razlogi: družbenoekonomske pogoji so v zahodnem svetu povsem drugačni od držav z nizkim socioekonomskim indeksom. Normalno plodna ženska ali par se bo za otroke odločil, ko bo dosegel primerno izobrazbo, zaposlitev, uredil stanovanje.... Pot do teh družbenoekomskih pogojev se podaljšuje: izobraževanje se podaljšuje, zaposlitev, ki ponujajo predvidljivo ekonomsko varnost, je manj.
Nazadnje pa so še vrednostno - psihološki razlogi: ti so najbolj zapleteni, pa vednar zelo družbeno zgodovinsko pogojeni. V skupino sodijo: idvidualizem, osebna uresničitev, tudi narcisizem, moralna in verska prepričanja....
Če zdaj iz zgoraj navedenih razmišljanj poskušamo najti rešitve naše demografije, potem se največ denarja, časa in energije vlaga v zdravljenje in odpravljanje bioloških vzrokov neplodnosti. Medicina je tudi dosegla enormen napredek. Pri nas je dostopna vsem, zastonj. Ampak, ker gre za recimo do 10 % ljudi, demografije medicina ne bo rešila, vsaj ne bo imela pomembnega vpliva.
Druge možne rešitve so usmerjene k zniževanju rodne starosti: tukaj trčimo ob dolgotrajnost izobraževanja, dolgotrajne prekarnosti zaposlitev in pozne ekonomske varnosti.... Čeprav navidezno izgledajo enostavne: skrajšamo čas študija, ukinimo prekarne zaposlitve, dajmo vsem mladim stanovanja..... pa so takšne rešitve tudi ekonomsko vzdržne?
Najtežje je vplivanje na zadnje vrednostno-psihološke razloge za odlaganje rodnosti ali odločanje za nestarševstvo. Čeprav so komu navidezno najlažje rešljive, so v resnici najtežje. Predvsem zato, ko so zelo soodvisne od bioloških in družbenoekonmskih razlogov. Pa saj se z izjemo spet za demografijo povsem zanemarljivega odstotka ljudi, ki preprosti ne čuti potrebe po otrocih, večina za otroke odloča pozno, ali pa sploh ne, ker za to nima psihosocialnih pogojev ali poguma, da jih preseže: ujetost v moralne norme je prevelika, energija, ki je potrebna, da se iz teh posameznik izvije, pa prevelika, in ko doseže to moč, je za rodnost velikokrat tudi že prepozno.
AlojzZ
02. 03. 2023 21:16:200
Ko pade rodnost pod 1,9 otroka na žensko, je zadeva končana. Dvig rodnosti terja več časa kot traja politika dviga rodnosti. Vir je računalniška simulacija nekega Zagrebčana.
Se pa da rešiti v kakem mesecu, če se množično obrnemu k Bogu in delamo pokoro. Torej?
5800 se jih je odselilo samo v letu 2021 pravi tekst zgoraj. Toliko jih torej letno izšolamo za degeneriran zahod. Sami pa ostajamo brez medicinskih sester, negovalk po domovih, zdravnikov, inžinirjev, .....
Thor
02. 03. 2023 12:51:140
Odseljeni so šli na boljše. Slovenci smo bolj degenerirani od Zahoda. Del slovenske folklore je negativna selekcija, zavist, korupcija, onemogočanje sposobnejših od sebe, visoki davki, slab javni servis ... Ker naše šolstvo ni kaj prida, saj podobno kot ostale države na Balkanu (z izjemo Grčije) nimamo univerze, ki bi se uvrstila med 500 najboljših na svetu, so šli v tujino bolj po lastni zaslugi (in družine), kot zaradi česa drugega. Najtežja fakulteta v državi Fakulteta za matematiko in fiziko nima omejitve vpisa. To pove veliko, koliko pameti premore slovenski genski bazen in koliko nadarjenosti zna negovati in usmeriti v naravoslovje slovensko osnovno in srednje šolstvo. Čez 20 ali 30 let jo bodo morda lahko kar zaprli, saj otrok ni. Srbi, Bosanci in Šiptarji je ne bodo napolnili. Še prej bo zaprta Teološka fakulteta, ki se lahko pohvali s petimi ali sedmimi študenti na letnik.
Pred dobrimi sto leti je imela povprečna slovenska družina 7 otrok. Generacija, ki se je v veliki meri zavedala svoje odgovornosti je žal pokojna. Večina mlajših od 70 let pa se je tudi pod vplivom komunizma in "javnega mnenja" pomehkužila. Že v 70-ih letih prejšnjega stoletja so se ženske po tovarnah znale norčevati iz sodelavk, parov, ki so se odločili za tretjega ali nadaljnjega otroka. Zadnjih 40 let naša rodnost ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Izumiramo! Danes, ko je vsega preveč, se ljudje več niti ne poročajo, večina novorojenih otrok je nezakonskih, družine z dvema otrokoma ali več so redke, družine s sedmimi otroki so znanstvena fantastika. Slovenija je po rodnosti med zadnjimi na svetu. Držav je 228, mi smo 215.
Kot narod smo po 2. svetovni vojni bolj in bolj vzgajali generacije, ki pretežno ne marajo otrok, ki ne marajo preveč nasprotnega spola, samski bodo kmalu večina prebivalstva, ki imajo doma raje psa, mačka, ki jim bo na starost verjetno žal, a bo prepozno. Vse, kar so ustvarili, jim bodo pobrali "Maročani in Sirci" in redki Slovenci z zdravo pametjo.
Hvala lepa za takšen prirast ljudi v Evropi. Gre namreč za popolnoma nekoristne priseljence, ki so za dobro mero povsem nekompatibilni z evropsko kulturo. Zgoditi se zna, da se bo naslednja križarska vojna bila na evropskih tleh, ko se bomo morali staroselci braniti pred agresivnimi tujimi priseljenci.
Freising
02. 03. 2023 10:39:020
Ha. Staroselcev takrat ne bo več. Zdajšnji priseljenci se bodo, braneč svoja delovna mesta in položaje, upirali novim priseljencem. Tako v Švici ob nedavnem referendumu o omejitvi priseljevanja: kdo je bil proti? Ne domorodci, ampak priseljenci, ki se čutijo ogrožene od novih prišlekov.
10 komentarjev
Jože Kurinčič
Cela Evropa - in Slovenija še posebej - si ne upa odgovoriti ne na vprašanje, zakaj nam manjka kadrov, ne zakaj toliko priseljencev. Posebno politiki (posebno levi) držijo glavo v pesku, da ne bi opazili demografske katastrofe. Prav tragi-komično je poslušati in brati ugotovitve, kako nam manjka zdravnikov, učiteljev, obrtnikov, dimnikarjev, gradbincev ...,in videti, da ga ni junaka, da bi povedal, zakaj jih ni - namreč, da jih ni zato, ker se pač niso rodili. Da imamo premalo rojstev. Raje kot da bi ugotovili preprosto biološko dejstvo, se pleteniči o produktivnosti, o deficitarnih poklicih, o prerazporejanju, o reproduktivnih pravicah ... Kot da ne bi vedeli, da če ni ljudi, jih pač za nobeno področje ni; ne za zdravnike ne za dimnikarje. In skoraj zabavno je opazovati, kako preprosto ugotovitev, da če ni v štali žrebeta, tudi konja ne bo, preprosti ljudje razumejo, in kako je "intelektualcem" to skoraj nedosegljiva učenost. Posebno tistim, ki nimajo ne družine ne otrok in se zavzemajo za enakost spolov. (Pa saj tudi tega ne vejo, da dokler so s-poli s-poli, ne smejo biti enaki in da opravljajo svojo nalogo le, dokler so različni. Da je v tem, v različnosti, bistvo s-polnosti.)
Freising
Temeljno vprašanje je, če se je sploh mogoče izogniti priseljevanju in dvigniti rodnost domorodnega prebivalstva.
Najprej preseljevanje: podnebne spremembe, politične razmere, vojne in ekonomska neenakost neizbežno vodijo v preseljevanje ljudi: določeni predeli sveta so in bodo v prihodnosti še bolj neprimerni za življenje in ljudje bodo iz takih predelov bodisi zaradi pomanjkanja virov, zaradi ekonomske revščine, prenaseljenosti, neprimernih pogojev za bivanje ali političnih razlogov, te dežele primorani zapuščati in si poiskati življenjski prostor drugje.
Zdaj pa dvig rodnosti. Rodnost je neposredno odvisno od števila otrok na žensko v rodni dobi. Nekatere ženske so biološko manj rodne ali neplodne v vseh družbah, take ženski v nobenih kulturah niso imel otrok, ali so imele le malo otrok. Tudi danes v demografsko izredno rodnih deželah, kjer v povprečju ženske rojevajo tudi 4 , 5 ali več otrok, nekatere nimajo otrok. Recimo, da je odstotek teh žensk majhen, in se z razvojem medicine še nekoliko znižuje, povsem odpravljena pa neplodnost ne bo nikoli. Biološko neplodni ali manj plodni so lahko tudi moški, pari z manj plodnim ali neplodnim moškim imajo tako tudi manj otrok. Recimo, da biološki vzroki zadevajo manj kot 10 odstotkov žensk in moških. Če imajo "normalno" plodne ženske in moški več kot 2 otroka, potem seveda ti vzroki na demografijo nimajo pomembnega vpliva, demografija je še vedno pozitivna.
Zdaj pa rodnost pri biološko normalno rodnih ženskah. Tukaj je še ena pomembna biološka značilnost: plodnost in rodnost s starostjo žensk upada. Če ženske kasneje rojevajo, bodo rodile manj otrok. Vzroki za kasnejše rojevanje pa niso več le biološko pogojeni (oziroma so le izjemoma, npr. neplodni pari, ki uspejo zanositi s postopki z biomedicinsko pomočjo, seveda rojevajo, ko so starejši in imajo praviloma manj otrok), ampak so družbenoekonomsko in vrednostno pogojeni.
Najprej družbenoekomski razlogi: družbenoekonomske pogoji so v zahodnem svetu povsem drugačni od držav z nizkim socioekonomskim indeksom. Normalno plodna ženska ali par se bo za otroke odločil, ko bo dosegel primerno izobrazbo, zaposlitev, uredil stanovanje.... Pot do teh družbenoekomskih pogojev se podaljšuje: izobraževanje se podaljšuje, zaposlitev, ki ponujajo predvidljivo ekonomsko varnost, je manj.
Nazadnje pa so še vrednostno - psihološki razlogi: ti so najbolj zapleteni, pa vednar zelo družbeno zgodovinsko pogojeni. V skupino sodijo: idvidualizem, osebna uresničitev, tudi narcisizem, moralna in verska prepričanja....
Če zdaj iz zgoraj navedenih razmišljanj poskušamo najti rešitve naše demografije, potem se največ denarja, časa in energije vlaga v zdravljenje in odpravljanje bioloških vzrokov neplodnosti. Medicina je tudi dosegla enormen napredek. Pri nas je dostopna vsem, zastonj. Ampak, ker gre za recimo do 10 % ljudi, demografije medicina ne bo rešila, vsaj ne bo imela pomembnega vpliva.
Druge možne rešitve so usmerjene k zniževanju rodne starosti: tukaj trčimo ob dolgotrajnost izobraževanja, dolgotrajne prekarnosti zaposlitev in pozne ekonomske varnosti.... Čeprav navidezno izgledajo enostavne: skrajšamo čas študija, ukinimo prekarne zaposlitve, dajmo vsem mladim stanovanja..... pa so takšne rešitve tudi ekonomsko vzdržne?
Najtežje je vplivanje na zadnje vrednostno-psihološke razloge za odlaganje rodnosti ali odločanje za nestarševstvo. Čeprav so komu navidezno najlažje rešljive, so v resnici najtežje. Predvsem zato, ko so zelo soodvisne od bioloških in družbenoekonmskih razlogov. Pa saj se z izjemo spet za demografijo povsem zanemarljivega odstotka ljudi, ki preprosti ne čuti potrebe po otrocih, večina za otroke odloča pozno, ali pa sploh ne, ker za to nima psihosocialnih pogojev ali poguma, da jih preseže: ujetost v moralne norme je prevelika, energija, ki je potrebna, da se iz teh posameznik izvije, pa prevelika, in ko doseže to moč, je za rodnost velikokrat tudi že prepozno.
AlojzZ
Ko pade rodnost pod 1,9 otroka na žensko, je zadeva končana. Dvig rodnosti terja več časa kot traja politika dviga rodnosti. Vir je računalniška simulacija nekega Zagrebčana. Se pa da rešiti v kakem mesecu, če se množično obrnemu k Bogu in delamo pokoro. Torej?
Friderik
5800 se jih je odselilo samo v letu 2021 pravi tekst zgoraj. Toliko jih torej letno izšolamo za degeneriran zahod. Sami pa ostajamo brez medicinskih sester, negovalk po domovih, zdravnikov, inžinirjev, .....
Thor
Odseljeni so šli na boljše. Slovenci smo bolj degenerirani od Zahoda. Del slovenske folklore je negativna selekcija, zavist, korupcija, onemogočanje sposobnejših od sebe, visoki davki, slab javni servis ... Ker naše šolstvo ni kaj prida, saj podobno kot ostale države na Balkanu (z izjemo Grčije) nimamo univerze, ki bi se uvrstila med 500 najboljših na svetu, so šli v tujino bolj po lastni zaslugi (in družine), kot zaradi česa drugega. Najtežja fakulteta v državi Fakulteta za matematiko in fiziko nima omejitve vpisa. To pove veliko, koliko pameti premore slovenski genski bazen in koliko nadarjenosti zna negovati in usmeriti v naravoslovje slovensko osnovno in srednje šolstvo. Čez 20 ali 30 let jo bodo morda lahko kar zaprli, saj otrok ni. Srbi, Bosanci in Šiptarji je ne bodo napolnili. Še prej bo zaprta Teološka fakulteta, ki se lahko pohvali s petimi ali sedmimi študenti na letnik.
Thor
Pred dobrimi sto leti je imela povprečna slovenska družina 7 otrok. Generacija, ki se je v veliki meri zavedala svoje odgovornosti je žal pokojna. Večina mlajših od 70 let pa se je tudi pod vplivom komunizma in "javnega mnenja" pomehkužila. Že v 70-ih letih prejšnjega stoletja so se ženske po tovarnah znale norčevati iz sodelavk, parov, ki so se odločili za tretjega ali nadaljnjega otroka. Zadnjih 40 let naša rodnost ne zagotavlja obnavljanja prebivalstva. Izumiramo! Danes, ko je vsega preveč, se ljudje več niti ne poročajo, večina novorojenih otrok je nezakonskih, družine z dvema otrokoma ali več so redke, družine s sedmimi otroki so znanstvena fantastika. Slovenija je po rodnosti med zadnjimi na svetu. Držav je 228, mi smo 215.
Kot narod smo po 2. svetovni vojni bolj in bolj vzgajali generacije, ki pretežno ne marajo otrok, ki ne marajo preveč nasprotnega spola, samski bodo kmalu večina prebivalstva, ki imajo doma raje psa, mačka, ki jim bo na starost verjetno žal, a bo prepozno. Vse, kar so ustvarili, jim bodo pobrali "Maročani in Sirci" in redki Slovenci z zdravo pametjo.
AlojzZ
Izumiranje. Brez Boga pač ni življenja. Tako na kratko.
lukaab
na češkem,slovaškem, madžarskem se to ne dogaja , ne sprejemajo muslimanov,
Andrej Muren
Hvala lepa za takšen prirast ljudi v Evropi. Gre namreč za popolnoma nekoristne priseljence, ki so za dobro mero povsem nekompatibilni z evropsko kulturo. Zgoditi se zna, da se bo naslednja križarska vojna bila na evropskih tleh, ko se bomo morali staroselci braniti pred agresivnimi tujimi priseljenci.
Freising
Ha. Staroselcev takrat ne bo več. Zdajšnji priseljenci se bodo, braneč svoja delovna mesta in položaje, upirali novim priseljencem. Tako v Švici ob nedavnem referendumu o omejitvi priseljevanja: kdo je bil proti? Ne domorodci, ampak priseljenci, ki se čutijo ogrožene od novih prišlekov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.