(Trenutni) izid volitev bi lahko vzbujal previden optimizem za desno sredino

Strankarska matematika po nedeljskih volitvah je neizprosna. Na prvi pogled kaže na pat položaj in odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Prvi odziv trenutnega predsednika vlade Roberta Goloba je bil kljub vehementni retoriki bolj previden kot pred štirimi leti. Popolnoma jasno je, da z aktualnima koalicijskima partnerjema koalicije ne bo mogel sestaviti, kot kaže, pa mu ne Demokrati ne Resni.ca ne bodo skočili v naročje. Na drugi strani se prvak SDS Janez Janša zaveda zapletenega položaja, a v politiki kot umetnosti možnega očitno ne izključuje možnosti vzpostavitve koalicije, ki bi s solidno večino vodila prihodnjo vlado. Kljub temu politični analitiki ne izključujejo tudi možnosti še enih volitev. 

Jasno je namreč, da bi marsikateri v državni zbor izvoljeni akter moral stopiti dva ali več korakov nazaj od dosedanjih stališč, in to v obeh primerih – če bi vlado sestavljal Robert Golob ali če bi to priložnost dobil Janez Janša. Če bi jo sestavljal prvi in v koalicijo skušal pridobiti Demokrate in Resni.co, bi zarečeni kruh morala pojesti tako Anže Logar kot Zoran Stevanović. Če bi podobno poskusil Janša, prav tako. 

A videti je, da Golob aktualni položaj dojema z bistveno večjo ihto in da bo položaj skušal ohraniti na vse mogoče načine, morda celo s pritiski na posamezne poslance. Na drugi strani je Janša že pred volitvami večkrat dejal, da koalicije ne bo sestavljal za vsako ceno, in situacijo, kot je videti, sprejema bolj umirjeno. Ne nazadnje v takšnem položaju ni prvič. 

Poslancem ne dišijo še ene volitve 

Za razpravo o predčasnih volitvah je sicer nekaj dni po volitvah še zelo zgodaj, saj se pogovori med akterji niso niti dobro začeli. Kljub temu pa je volilni izid v prvih odzivih takšne namige vzbudil tako na desnem kot na levem političnem polu. Janša je dejal, da bodo naslednje volitve predčasne; prej kot bodo, bolje bo po njegovih besedah za državo. Če Golob kljub negotovemu položaju že govori o prihodnji vladi, pa je šef SD Matjaž Han v enem prvih odzivov po volitvah priznal, da je položaj zelo zahteven, in ni izključil niti možnosti predčasnih volitev. 

Če bi te morda izostrile sliko na slovenskem političnem parketu in bi bile v tem pogledu koristne, pa ponovna kampanja in volitve izvoljenim poslankam in poslancem najbrž niti malo ne dišijo, saj so si z izvolitvijo v DZ zagotovili štiri leta dobre poslanske plače. 

Ponovne volitve izvoljenim poslankam in poslancem najbrž ne dišijo, saj so si z izvolitvijo v DZ zagotovili štiri leta dobre poslanske plače. 

Previden optimizem 

Ne glede na to, da potrebne večine za sestavo vlade trenutno ne uživa ne eden ne drugi politični pol, pa je glasovanje vendarle nakazalo sicer postopen pomik volilnega telesa proti desni (sredini). Po trenutnih izidih volitev so stranke levega političnega pola na volitvah izgubile 13 poslanskih mandatov in so s 40 mandati pravzaprav zelo daleč od želenega 46. glasu v državnem zboru. 

Desna sredina jih je, če tja prištevamo tudi Demokrate Anžeta Logarja, ki se sam umešča v to polje, osvojila 43, pa tudi več kot 100.000 novih glasov. Če je doslej veljalo, da so bile desnosredinske stranke uspešnejše na volitvah z nižjo volilno udeležbo, pa je nedeljsko glasovanje pokazalo, da se z levico lahko kosajo tudi ob, kot za zdaj kaže, eni najvišjih volilnih udeležb doslej. 

Obet za desno sredino in glavobol za levico ne nazadnje predstavlja tudi struktura volivcev. Prva je namreč močno okrepila volilno bazo med mladimi, medtem ko se volilna baza levice očitno stara. Doslej je, kot nam je pojasnil dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede, veljalo obratno. 

»Mislim, da smo tokrat prvič videli, da so starejši volivci, torej osebe nad 65 let, podprli levosredinske stranke in da so desne stranke, zlasti SDS, pa tudi NSi, dobile relativno visoke deleže v najmlajših kategorijah, med 18. do 24. letom in med 24. in 45. letom,« je poudaril. In na tem je po njegovih besedah mogoče postopno graditi. 

Golob bo napel vse sile 

Ne gre sicer dvomiti, da bo Golob napel vse sile, da bi nekako sestavil večino v parlamentu. Pri tem bodo seveda veliko vlogo igrale tudi preference posameznikov v poslanskih skupinah Resni.ce in Logarjevih Demokratov. Sklepati je namreč, da bosta to prvi dve stranki, pri katerih si bo skušal povrniti v veliki meri, če ne v celoti zapravljeno zaupanje. 

Morebitna odločitev Resni.ce Zorana Stevanovića za levi politični pol za levico še ne predstavlja dokončanega dela, saj mu še vedno zmanjka poslanec za potrebni 46. mandat, ob katerem bi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kot je zagotovila, podelila mandat za sestavo vlade. Razen, če pristopita še oba predstavnika manjšin. Tudi v primeru, da bi v sicer pričakovano napornih pogajanjih Golob segel do 46. poslanskega glasu, bi imeli opraviti z izjemno šibko in raznorodno vlado, ki ne bi imela resnejših obetov za dolgoročno delo v prid blaginje države oziroma njenega dolgoročnega razvoja. 

Če bi denimo prisluhnili le tistemu, o čemer je Stevanović govoril pred volitvami, bi po oceni dr. Matevža Tomšiča s Fakultete za uporabne družbene študije sodil bolj na desno kot na levo. Njegovo zatrjevanje, da s SDS ne bi sodeloval, je gotovo povezano tudi z njegovim ozadjem. A vsaj del sicer širši javnosti neznanih poslancev, izvoljenih na njegovi listi, naj bi bil po naših informacijah svetovnonazorsko bolj naklonjen desni sredini kot pa levici. 

Se obetajo novi pucki? 

Marsikomu se v teh dneh, ko politične razmere kažejo na pat položaj, utrne spomin na leto 1996, ko je nekdanji poslanec SLS+SKD Ciril Pucko s prestopom v LDS Janezu Drnovšku omogočil sestavo vlade. A položaj je v marsičem drugačen od tedanjega. Po oceni dr. Hačka takšni pristopi v današnjem položaju, ko imamo opraviti z vrsto korupcijskih razkritij v zakulisju leve politike, ne bi pomenili poti v prihodnost. Že zaradi tega bi takšna vlada že v samem začetku nad sabo dobila velik vprašaj, tudi sicer pa bi bilo vladanje s 46 ali 47 poslanci zelo neprijetno in težko, meni dr. Haček. 

Prav zato so se v javnosti, bolje rečeno v delu osrednjih medijev, že začeli pojavljati tudi namigi o možnosti nekakšne mešane (v resnici pa levosredinske) koalicije med Gibanjem Svoboda, SD, Demokrati in koalicijo NSi+SLS+Fokus. A če je Logar še izrazil sicer dokaj mlačno pripravljenost na pogovore, prvi impulzi iz desnosredinskega trojčka NSi+SLS+Fokus ne kažejo naklonjenosti tovrstnemu povezovanju. Ne nazadnje je Jernej Vrtovec že pred volitvami jasno in večkrat najavljal, da je čas za razvojno desnosredinsko vlado. 

Kdo bo pristal na aroganco? 

K zahtevnosti oblikovanja takšne levosredinske koalicije bi v veliki meri lahko pripomogel tudi avtoritativen pristop Roberta Goloba, ki mu je bila koalicija v preteklem mandatu praktično položena na pladenj. Veliko vprašanje je, ali bi zmogel toliko pogajalskega razuma, da bi k sebi privabil zadostno število koalicijskih partnerjev, ali pa se bo morebiti ponovila zgodba njegovega političnega očeta Zorana Jankovića, čigar aroganca mu je sestavljanje koalicije onemogočila po volitvah leta 2011. 

Na drugi strani je pogajanj in vodenja raznorodnih koalicij še kako vešč Janez Janša. Zagotovila Logarja in Stevanovića, da ju v koalicijo s SDS pod njegovim vodstvom ne bo, tudi desnosredinske koalicije ne obetajo. Toda Janša je že pred volitvami jasno in večkrat dejal, da šibke koalicije tako ali tako ni pripravljen prevzeti. Ali bo ta trdna ali pa je ne bo. In če je katera strankarska infrastruktura dovolj močna, da si lahko kadarkoli privošči predčasne volitve, je to prav infrastruktura SDS. Prav je v kategorijo v tem pogledu odpornih strank prišteti tudi trojček NSi+SLS+Fokus z močno organizacijo in lokalno mrežo, z levega pola pa deloma tudi SD. 

Večino ostalih strank bi scenarij predčasnih volitev lahko oslabil, da ne govorimo o partikularnih interesih posameznih poslank in poslancev, ki so si z izvolitvijo, kot rečeno, zagotovili spodoben dohodek za prihodnja štiri leta. 

Toda Janša je že pred volitvami jasno in večkrat dejal, da šibke koalicije tako ali tako ni pripravljen prevzeti. Ali bo ta trdna ali pa je ne bo. 

Finiš štetja in neujemanje številk 

Čeprav je predsednica republike zagotovila, da mandata za sestavo vlade ne bo nujno ponudila zmagovalcu parlamentarnih volitev, ampak tistemu, ki ji bo prvi prinesel 46 poslanskih mandatov, pa prvo mesto predstavlja določeno prednost v smislu legitimnosti položaja. In kaže, da tudi v tem pogledu tekma še ni popolnoma odločena. Na to je v enem prvih nastopov ob preštevanju volilnih glasov opomnil vodja SDS. 

Janša je namreč na volilno nedeljo v izjavi pozno zvečer namignil, da se podatki, ki so jih s pomočjo njihovih nadzornikov pridobili z volišč po državi, ne ujemajo s tistimi, ki jih je sproti, z nekaj izpadi omrežja, na spletu objavljala Državna volilna komisija. V večerni izjavi je dejal, da bodo prešteli vsak glas z vseh volišč, saj so se organizirali tako, da imajo povsod ljudi ali nadzornike. 

‼️DRUGI DEL‼️

⚠️ Videli smo primere odnašanja skrinjic iz volišč med glasovanjem!
⚠️ Spletna stran Državne volilne komisije se je v 21. stoletju sesuvala!
⚠️ Ko je spletna stran DVK zopet začela delovati, se je število glasov za nekatere stranke povečalo ali zmanjšalo, število… pic.twitter.com/gkY6sj6xWk

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 24, 2026

A tudi če niso bila vnesena ista volišča, nadaljnji izračun pokaže, da bi morda res lahko šlo za nedoslednosti. Skupno število oddanih glasovnic je bilo namreč nekaj čez 1.170.000, torej približno 170.000 več od številke, pri kateri so v SDS objavili podatke. To pomeni, da bi Gibanje Svoboda na preostalih voliščih, ki še niso bila vnesena, moralo nadoknaditi 45.000 glasov zaostanka. 

Če upoštevamo, da je za SDS ali Gibanje Svoboda v povprečju glasovalo nekaj manj kot 60 odstotkov volivcev, potem ta delež pri 150.000 volivcih predstavlja 90.000 glasov. Že če bi Svoboda želela nadoknaditi zaostanek 45.000 glasov, nato pa pridobiti še 8.000 glasov prednosti (torej skupaj 53.000 glasov), bi morala v vseh dotlej še nepreštetih okrajih v tekmi s SDS prejeti približno 72.000 glasov, SDS pa le 18.000 (razlika 54.000). Tolikšne razlike med SDS in Svobodo ni bilo praktično v nobenem volilnem okraju, niti v najbolj levo usmerjenih. 

Kot pravi dr. Haček, bi bilo v luči tesnega izida »zelo neškodljivo«, da bi natančno preverili veljavnost štetja glasov. Gre vendarle za enega od institutov, ki mu državljani še zaupamo. Gre za volitve, za demokratični proces in po oceni profesorja na FDV je pomembno, da smo državljanke in državljani, ki odhajamo na volitve, prepričani, da je naš glas upoštevan. 

Osnovna šola manipulacije na @RTV_Slovenija
- ko ugotoviš, da vsebina ne koristi kučanizmu, enostavno režeš #Kučanov propagandni stroj! pic.twitter.com/O2UG7YO2Zm

— 🇸🇮 22. marec - dan odločanja in odločitve (@SamoPetaki) March 23, 2026

Resni.ca Zadovoljna, ostali previdni 

Volilna nedelja je bila torej šele prvi polčas, ki je ne glede na razporeditev sedežev nakazal spremembe oz. (vsaj rahel) pomik od skrajno leve konstelacije proti desni. Je pa res, da je le redkokateri od udeležencev lahko res zadovoljen z rezultatom, ocenjuje dr. Matevž Tomšič, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije. Levi trojček, ki je sestavljal koalicijo, zato, ker ga bo od zdaj zastopalo bistveno manj poslancev, desna opozicija pa zato, ker kljub temu ni dobila večine, na katero je računala, še dlje pa je od ustavne večine. 

Edini akter, ki je dejansko lahko zadovoljen z izidi, je po Tomšičevih besedah Zoran Stevanović, saj je Resni.ca dosegla cilj, torej presegla parlamentarni prag. Njihova vloga je toliko izrazitejša zaradi konstelacije sil, v kateri bi lahko do neke mere predstavljali vlogo jezička na tehtnici. Zato bi tudi njihova specifična teža v morebitnih koalicijskih pogajanjih lahko postala bistveno večja, kot bi lahko sklepali iz števila mandatov. Njegovih pet mandatov bi namreč Golob v primeru sestavljanja koalicije še kako potreboval. 

Toda sestavljanje vladne koalicije na silo ter v političnem in družbenem ozračju, ki še nekaj časa ne bo pozabilo razkritij korupcijskega ozadja bolj ali manj prepoznavnih akterjev levih strank, bi bilo v trenutnem položaju verjetno za Goloba celo bolj tvegano kot za Janšo. Enako, če ne še bolj tvegano pa bi se bilo takšni koaliciji pridružiti Logarjevim Demokratom ali Stevanovićevi Resni.ci. Že programsko gledano sta tako prva kot druga zagotovo bliže načelom desne sredine kot eksperimentiranju na levem političnem robu. 

Resni.ca je dosegla cilj, presegla je parlamentarni prag. Do neke mere bi lahko predstavljali vlogo jezička na tehtnici. 

Od blata do zlata! 💜 pic.twitter.com/G6F0b6yBSM

— Resni.ca (@resni_ca) March 22, 2026