Trenutno slovensko prepričanje: doma vse narobe, v EU vse super

Koronavirusna kriza je prinesla obrat v vrednotah državljanov Evropske unije, kaže najnovejša javnomnenjska raziskava Parlameter, ki jo na letni ravni naroči Evropski parlament.

Če je še pred enim letom večina Evropejcev na vrh prioritet postavljala boj proti podnebnim spremembam, je to mesto zdaj zasedel boj proti revščini in socialnim razlikam. 

Slovenci se glede nekaterih zadev opredeljujemo zelo specifično. Na eni strani smo med najbolj prepričanimi, da gredo stvari v EU v pravo smer in na tretjem mestu po optimističnem gledanju na prihodnost EU. V isti sapi pa so državljani le treh držav bolj pesimistični od Slovencev glede tega, ali gredo v pravo smer stvari v lastni državi. Obenem smo od vseh v Evropi najmanj zadovoljni s stanjem domače demokracije. 

Raziskava Parlameter, ki jo sicer za Slovenijo izvaja Mediana, v večini odgovorov najbolj nazorno kaže, kako Slovenci pri dojemanju dejanskih problemov doma in v Evropi sledimo naraciji osrednjih medijev - pišemo v komentarju uredništva. 

Tokratni Parlameter se sicer v prvi vrsti ukvarja z odzivom Evropejcev na koronavirusno situacijo. Dominanten občutek med Evropejci je v tem času "negotovost" (kar jih čuti polovica), sledi upanje (37 %), frustracija (27 %) in samozavest (20 %). Več kot polovica (57 %) državljanov EU je nezadovoljnih zaradi pomanjkanja solidarnosti med državami članicami v času pandemije.

Čeprav slabih 40 % sodelujočih v raziskavi pravi, da pandemija že vpliva na njihov osebni dohodek, jih 67 % račune še vedno plačuje brez težav, četrtina ima s tem probleme občasno, zgolj 7 % pa večino časa. Rezultati so primerljivi z lanskim letom, tudi za Slovenijo pa so nekje v tem povprečju.

Vzporedno je dve tretjini Evropejcev prepričanih, da bo čez eno leto ekonomska situacija v njihovi državi slabša.

Obrat v prioriteti vrednot

Če smo se v EU še pred letom dni večinsko obremenjevali zaradi podnebnih sprememb, zdaj največ, skoraj polovico sodelujočih pravi, da bi Evropski parlament na prvo mesto moral postaviti boj proti revščini in družbenim razlikam. 41 %, kar je osem odstotnih točk več kot leto poprej, pa je mnenja, da bi EP moral braniti solidarnost med državami članicami kot osnovno evropsko vrednoto.

Čeprav EU na splošno podpira udobna večina, pa je padel tudi delež državljanov članic EU, ki menijo, da gredo stvari v EU v pravo smer - samo 27 % jih še podpira EU takšno kot je sedaj, 44 % pa jih meni, da je stvari v EU potrebno spremeniti.

Glede tega, kako vidijo EU, spremembo življenjskih pogojev v minulem letu in njeno prihodnost, je precejšnja razlika med vzhodom in zahodom. Slovaška (43 %), Grčija (40 %), Romunija (36 %), Bolgarija (35 %) in  Slovenija (35 %) so države z največjim deležem pesimističnih sodelujočih. Najmanj pesimistov, zgolj 7 %, pa je na Danskem in Nizozemskem.

Slovenija med ekstremnim optimizmom in ekstremnim pesimizmom

Da so iz Slovenije sodelujoči v anketi med bolj pesimističnimi, sicer velja le delno, in sicer predvsem v kontekstu predvidevanja življenjskega standarda čez leto dni in (ne)zadovoljstva z dogajanjem doma.

Pri vprašanju, ali gredo stvari v EU na splošno v pravo smer, tako meni 60 % Slovencev, nasprotno pa 40 %, kar je za Irsko, Litvo in Estonijo četrti najvišji delež optimistov. Glede delovanja demokracije v EU smo sicer že malo bolj skeptični (4 % zelo zadovoljnih in 34 % delno zadovoljnih, kar je še vedno precej nad evropskim povprečjem). Smo pa veliki optimisti glede prihodnosti EU - z 11 % zelo optimističnih in 68 % delno optimističnih so pred nami le Irci in Maltežani.

Slika pa se obrne, ko se začnemo opredeljevati do situacije v lastni državi. Glede tega, ali gredo stvari v državi v pravo ali napačno smer, kar 79 % sodelujočih v raziskavi Mediane meni, da v napačno in zgolj dobra petina, da v pravo smer, kar je četrti najslabši rezultat (za nami so le Francozi, Hrvati in Estonci).

Pri vprašanju (ne)zadovoljstva glede delovanja demokracije v naši državi smo celo povsem zadnji med državami članicami EU: zgolj 5 % nas je zelo zadovoljnih, 27 % zmerno zadovoljnih, 37 % zmerno nezadovoljnih in 31 % zelo nezadovoljnih.



Pri vprašanjih glede domačih razmer smo Slovenci sicer tradicionalni nergači. Tudi v Parlemetru za leto 2019, v času Šarčeve vlade, je bilo glede zadovoljstva z delovanjem demokracije razmerje negativno (44:54). Je pa letos z razmerjem 32:68 občutno slabše. Za Slovence je značilno, da se v krizah izstopajoče pesimistično oziroma negativno opredeljujemo, kar so kazali primerjalni rezultati tudi po gospodarski krizi pred desetletjem in po njej.

Je pa zanimivo, da smo bili predlani precej bolj skeptični do stanja demokracije v Evropski uniji, kot smo letos.

Zanimiva so tudi nekatera odstopanja sodelujočih Slovencev glede razumevanja vrednot in prioritet glede na opredeljevanja večine v drugih državah članicah.

Pri vprašanju, kaj naj bodo prioritete Evropskega parlamenta (iz serije ukrepov so lahko izbrali največ 4), so se odgovori večinsko porazdelili sledeče: ukrepi za zmanjšane revščine in socialne neenakosti - 48 %, ukrepi za spopad proti terorizmu in organiziranem kriminalu - 35%, ukrepi za izboljšanje dostopa do kvalitetnega izobraževanja za vse - 33 %, ukrepi za zaščito okolja in bioverzitete - 32 %, ukrepi za dostopno in varno hrano in dostojni življenjski standard kmetov - 26 % itd.

Zelo malo pa jih je denimo izbralo ukrepe za razvoj obnovljive energije in ogljično nevtralne družbe (23 %), ukrepe za boj proti diskriminaciji in sovražnem govoru na spletu (14 %) ukrepe za razvoj evropskih obrambno-vojaških sposobnosti (11 %) in opolnomočenje ljudi za razvoj digitalnih spretnosti (7 %).

Slovenci smo bili sicer po odstotku tistih, ki so izbrali najpogostejši odgovor, torej ukrepe za zmanjšanje revščine in socialne neenakosti, za Portugalsko in Ciprom na tretjem mestu (67 %), čeprav vemo, da je Slovenija med najbolj egalitarnimi državami na svetu. Najmanjši delež tega odgovora so zbrali Nemci, Avstrijci in Poljaki.

Smo pa s četrtino izbranih odgovorov rekorderji pri zagovarjanju ukrepov za boj proti diskriminaciji in sovražnem govoru na spletu.

Še bolj očitno je to pri vprašanju, katere vrednote naj prioritetno brani Evropski parlament. Več kot polovica vprašanih je izbrala zaščito človekovih pravic po svetu, 42 % enakopravnost moških in žensk, prav toliko solidarnost med državami članicami, 38 % pa svobodo govora.



Slovenci pa smo, skupaj z Grki, daleč na prvo mesto postavili solidarnost med državami članicami (62 %), poleg tega smo četrti po želji za zaščito človekovih pravic po svetu (61 %).

In kje je največ sporov med nacionalnimi vladami in EU? Daleč na prvem mestu so migracije in begunci z 62 % opredeljenih anketirancev, sledijo okolje in podnebne spremembe (20 %), kmetijstvo, hrana in ribištvo (20 %) ter javno zdravje (19 %).

Kar 59 % Slovencev je pri področjih nestrinjanj med državo članico in EU na prvo mesto postavilo vladavino prava, kar je z naskokom največ med državami članicami. Največji delež smo imeli tudi pri "lažnih novicah in diskriminaciji" (33 %) in pri svobodi govora (18 %).