Umik soglasij za nadurno delo zdravnikov bo dokončno pokazal, kako podhranjeni smo z zdravstvenim kadrom v Sloveniji

POSLUŠAJ ČLANEK

Jutri, 1. marca, bodo v veljavo začeli stopati umiki soglasij za nadurno delo zdravnikov. Praktično skoraj vsi javni zdravstveni zavodi neprekinjeno zdravstveno varstvo omogočajo s tem, da zdravniki delajo nadurno delo, torej prek 40 ur tedensko.

Medtem v sedmem tednu zdravniške stavke pogajanja med Fidesom in vlado še vedno stojijo in nič ne kaže, da bi bila sklenitev dogovora blizu. Vlada pa med drugim že načrtuje uvedbo izmenskega dela.

Kakšne bodo posledice za zdravstveni sistem? 

Medtem ko direktorji javnih zdravstvenih ustanov pripravljajo načrte za organizacijo dela po 1. marcu, ko bodo tistim zdravnikom, ki so se za to odločili, začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, je vlada v ponedeljek sprejela prve ukrepe za ohranitev delovanja javnega zdravstvenega sistema. Na njihovi podlagi bodo lahko direktorji javnih ustanov zdravnike razporedili v izmene. 

Zdravniški sindikat Fides sicer opozarja, da bo to le še poslabšalo dostopnost zdravstvenih storitev. Predsednik Fidesa Damjan Polh je na novinarski konferenci po dogodku, na katerem je potekala razprava o evropskem delovnem času in odnosu držav EU-ja do zdravniškega poklica, dejal, da na vladni strani stavijo na "zavlačevanje in utrujanje" in mislijo, da bodo sindikat "zlomili". 

Opozoril je, da je število zdravnikov omejeno. "Če boste dali zdravnika iz dežurstva v izmeno, bo neprekinjeno zdravstveno varstvo zagotovljeno, ampak za izmeno, v kateri bo opravljeno isto delo kot v dežurstvu, bo potrebnih 50 odstotkov več zdravnikov," je poudaril. 

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se je na očitke Fidesa odzvala v izjavi za javnost. Kot je dejala, bo "nekaj zdravnikov" s 1. marcem umaknilo soglasja za nadurno delo, zato se je vlada morala odzvati z ukrepi, ki se nanašajo na izmensko delo, stalno pripravljenost, v nekaterih primerih skupno lokacijo dežurnega mesta, usmeritve glede preklica soglasij; in s temi ukrepi zagotovila, da bo zdravstveni sistem lahko deloval "kolikor toliko nemoteno". Ministrica verjame, da bodo vodstva zdravstvenih zavodov te ukrepe uresničila, saj so prav ona tista, ki so te ukrepe predlagala. Dodala je, da imajo čisto vsi ti ukrepi zakonsko podlago. 

Sistem, kot ga poznamo, propade 

“Z umikom soglasij bomo delali največ 40 ur na teden, plus 8 nadur, kar je največ 200 nadur na leto, in ne več kot 16 ur skupaj. Jaz sem recimo danes po dežurstvu delal 28 ur skupaj, tega od 1. marca ne bo več. Glede na to, da sistem sloni na takem delu, ker nas je premalo – število zdravnikov v Sloveniji je podpovprečno glede na ostale države EU in OECD – to pomeni, da sistem, kot ga poznamo, propade,” pravi zdravnik Federico V. Potočnik, specialist infektologije, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje. 

“V primeru določenih oddelkov po dveh do treh tednih padejo dežurne službe, oddelki – ker ne bo zdravnikov, ki bi gledali paciente, ker bodo zdravniki že prej opravili te dolžnosti. Če jaz delam v povprečju 80 nadur na mesec, kar je pri meni običajno – tu nisem nobena izjema – če toliko teh nadur ne bo, potem odpadejo službe. To je tisto, kar se bo začelo 1. marca dogajati, najprej bodo pokurili vse te ure, ki so na voljo, in potem približno tretji teden zmanjka za večino delovišč, kar pomeni, da se bodo tisti zdravniki, ki še ostajajo, preusmerili na urgentna delovišča.” 

Neprekinjeno zdravstveno varstvo bo delovalo, a vse ostale stvari se bodo krčile. Na oddelkih bo na primer namesto 40 postelj 30 ali še manj postelj. Konziliarne službe se bodo ukinile, ambulantni pregledi bodo šli na minimum, saj zdravnikov ne bo. Lahko racionaliziramo kar se da, da bo ostal neki minimum zdravstvene oskrbe, ampak tega bo izredno malo, pravi dr. Potočnik. 

“Glede na to, da nas je večina zdravnikov umaknila soglasja – govorijo o majhnih številkah, 30 %, kar ni res, ker nimajo vsi zdravniki podanega soglasja oziroma vsi ne delajo tega. Nad 55 let ne delajo toliko nadur. Večina zdravnikov, ki imamo soglasja za prekomerno delo, smo jih umaknili. In to se bo zelo poznalo na sistemu,” zaključi dr. Potočnik. 

Umik soglasij je pokazal cesarjeva nova oblačila 

“Koliko je zdravnikov, smo govorili že 12 let, če ne še več, in vemo, koliko se je ves sistem napajal z nadurami, sočasnim delom in tako naprej, in ta umik soglasij je pokazal cesarjeva nova oblačila – končno bo pokazal, kako smo podhranjeni z zdravstvenim kadrom v Sloveniji, koliko smo naredili s tako malo kadra, da smo bili primerljivi z ostalimi državami, kar se tiče zdravstvenih rezultatov,” je za Domovino dejal družinski zdravnik Rok Ravnikar.  

Izziv v prihodnosti bo, kako zagotoviti dovolj kadra za tak sistem, kot smo ga v Sloveniji vzpostavili, da v rednem času zagotoviš vsa delovišča, ki jih sistem predvideva. Jasno je, pod kakšnimi pogoji so delali zdravniki, ki so umaknili soglasja, pravi dr. Ravnikar. 

“Rezerv v tem, da bi zdravstveni delavci še več ali pa hitreje delali, kot so sedaj, ni. V zadnjih letih smo to prignali do skrajnosti. V praksi tako lahko pričakujemo podaljšanje čakalnih dob. Če se bo zagotavljalo samo neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč, pomeni, da bo to šlo na račun rednih programov, v bolnicah se to po navadi kaže v daljšanju čakalnih dob. Na primarni ravni, kjer čakalnih dob ne smemo imeti, bo to bolj zapleteno, predvidevam, da se bo treba navaditi na daljše čakanje medicinskih administrativnih opravil – stvari, ki niso nujno zdravljenje, ne bodo isti dan rešene. Tako predvidevam, bomo pa videli, kako bo,” razmišlja dr. Ravnikar. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike