Upor mladih volivcev v Italiji: ne s kavča, ampak z najvišjo volilno udeležbo v zgodovini

V dneh po referendumu v Italiji sem ob mnogih člankih o tej tematiki pomislil na dogodek pred nekaj tedni.

Ob zadnjem obisku Bruslja sem med drugim govoril tudi z italijanskimi novinarskimi kolegi. Eden izmed njih mi je serviral tezo: "lahko je tebi, ki si iz Slovenije. Tam se vam, v primerjavi z nami, cedita med in mleko."

Ni si težko predstavljati mojega začudenja ob tem stavku. Hitel sem mu razlagati, da je gotovo nekaj zamešal, saj ima Slovenija težave, ne znamo se izkopati iz krize… A namesto prepričevanja sem v odgovor dobil besede: "počakaj do referenduma. Boš takrat videl." In sem res videl …

Referendum o ustavni reformi v Italiji je padel skorajda s 60 % glasov proti. Še bolj zanimiv je podatek o volilni udeležbi, ki je bila kar 70 %. Premier Matteo Renzi, ki je na izid referenduma vezal zaupnico svoji vladi, je v ponedeljek nekaj minut čez polnoč moral oznaniti, da odhaja iz mesta predsednika vlade. V govoru, ob katerem je bil večkrat na robu solz, je med drugim dejal: »Nisem si predstavljal, da me volivci tako sovražijo.«

Ne mara ga Jug, revni in mladi

Ne marajo ga mnogi, velike probleme je imel celo s podporo v svoji lastni stranki. Sam pa je trmasto vztrajal pri svojem ter s svojo agresivno in na trenutke zelo nepremišljeno retoriko »popeljal« Italijo do novega sestopa vladajočih z oblasti, ki bo prinesel 64 vlado v zadnjih 70 letih.

Volivci so mu izstavili račun, saj razen »njegovih« pokrajin Toskane in Emilie Romagne nobena ni volila za reformo. Sovraži ga predvsem velik del juga države. V nekaterih predelih okrog Neaplja in na Siciliji je proti glasovalo kar 79 % ljudi.

Veliko pove tudi dejstvo, da so vsa okrožja v levičarsko usmerjenih Milanu in Rimu, kjer ljudje ne prejmejo več kot 25.000 evrov na leto, glasovala proti reformi.

A največji poraz je Renzi doživel pri mladih do 35 leta, kjer je pričakoval visoko podporo reformi. Mladi volivci od 18. do 35. leta so namreč po raziskavi postaje SkyTG24  kar z 80 % zavrnili njen sprejem. Samo med skupino študentov jih je reformi nasprotovalo 69%.

Kakšen je položaj mladih v Italiji?

Paradoksalno je, da so prav mladi s svojimi glasovi vrgli z oblasti najmlajšega predsednika vlade v zgodovini Italije. A bilo jim je dovolj Renzijevih obljub, da jim gre na bolje in da bodo rešili vse probleme. Sami namreč tega ne občutijo.

Od začetka finančne krize je v Italiji brezposelnost med mladimi 44 %,  v nekaterih pokrajinah na jugu celo 75 %. Mladih, ki živijo v »hotelu mama« je v Italiji 62,5 %. Še bolj zaskrbljujoč  je podatek, da kar 24 % mladih Italijanov razmišlja o odhodu iz Italije že v naslednjem letu. Kar dve tretjini pa bi se za ta korak odločili, če bi imeli dovolj denarnih sredstev.

Na vidiku zaenkrat ni rešitev. Gospodarska rast je šibka in se bo ustavila pri 1,5% BDP, dolg znaša prek 200 milijard evrov, poleg vsega pa ima Italija še ogromne težave z bankami, ki nujno potrebujejo denar za nemoteno poslovanje.

In v takih razmerah je jeza mladih in ostalih zapostavljenih skupin v državi ogromna, kar prinaša vse višjo podporo populističnim strankam, Gibanju 5 zvezd in Severni ligi.

Ob vsem tem mi je popolnoma jasno, kaj mi je želel povedati kolega v Bruslju. Italijanska politika je na mlade dolgo nazaj pozabila, kar se ji sedaj vrača. A ne tako, da se "upirajo" v udobnih kavčih ampak z najvišjo udeležbo na referendumih v zgodovini.