V boj proti debelosti z zelenimi, rumenimi in rdečimi nalepkami na živilih?

Debelost je v razvitem svetu najpogostejša kronična presnovna bolezen in predstavlja za kajenjem drugi najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti.

Njena razširjenost pa se vsako leto povečuje. Za zdravstvene organe je eden najresnejših javnozdravstvenih problemov 21. stoletja. 

Pogledali smo, kako se z bojem proti debelosti soočamo pri nas, obenem pa izpostavljamo zanimiv poskus Francozov, ki bi uvedli "semaforizirano označevanje" hrane.

Eden od indikatorjev prevelike telesne teže je ITM - indeks telesne mase, ki je definiran kot količnik med težo in kvadratom višine. Normalne vrednosti so med 18,5 in 25, o debelosti pa govorimo, ko ta presega 30.

Procent ljudi, starejših od 18. let, katerih ITM presega 30 je vsako leto večji, tudi znotraj EU. Največ predebelih je v Veliki Britaniji, na Češkem in Malti.  Po deležu predebelih nad 18. letom, ki jih je bilo pri nas 25,1%, pa smo Slovenci znotraj EU na osmem mestu. Od leta 2010 do 2014 se je delež predebelih v Sloveniji povečal za skoraj dva odstotka.

Bolj debeli imajo manj denarja, predebela že skoraj četrtina otrok

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je debelost v Sloveniji najvišja pri članih najnižjega družbenega sloja, v srednjem sloju se med letoma 2001 in 2012 ni bistveno spremenila, narašča pa v višjem srednjem in zgornjem sloju, preveliko telesno težo pa ima skoraj četrtina slovenskih otrok.

Živimo v debelilnem okolju, v katerem je ponudba hrane taka, da v telo hitro vnesemo veliko količino kalorij, obenem pa zaradi sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo. Pomagajo še slabe prehranske navade, ki so opazne že pri otrocih. Ti ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave ter redno uživajo sladkarije in sladkane pijače. Poleg tega se prehranjujejo neredno, opuščajo zajtrk in zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega.

Debelost vzbuja veliko skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje. Poleg tega se pojavlja vedno več otrok z metabolnimi motnjami, kot sta npr. sladkorna bolezen tipa 2 in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih. Poleg številnih škodljivih posledic za zdravje ima debelost tudi psihološke in socialne negativne učinke, državo pa tudi veliko stane.

Boj proti debelosti po Slovensko ...

Kot eno glavnih preventiv za boj proti debelosti že pri otrocih NIJZ vidi zaščito otrok pred oglaševanjem, ki spodbuja uživanje nezdrave hrane.

Slovenski raziskovalci so odkrili gen za vitkost, ki odpira nove možnosti za zdravljenje debelosti. Slovenska država pa se proti debelosti bori z različnimi zgibankami, projekti, poskusi obdavčenja sladkih pijač in hrane ipd.

Že dolgo je v igri tudi uvedba davka na sladke pijače, ki bi po mnenju pristojnega ministrstva omejil prekomerno uživanje sladkih pijač v Sloveniji, obenem pa bi v proračun prinesel dodatnih 8 milijonov evrov.

Zadnji tovrsten poskus je propadel v prvih mesecih mandata Cerarjeve vlade. Proti uvedbi tovrstnega davka je Gospodarska zbornica Slovenije, ki utemeljuje, da sladke pijače v povprečni evropski prehrani prispevajo okrog tri odstotke kalorij, škode v gospodarstvu pa bi bilo za 30 milijonov evrov.

Francija gre v semaforično označevanje živil

Na vsakršne poskuse zmanjšanja porabe nezdrave hrane in pijače se vedno burno odzove industrija. Enako je tudi sedaj, ko morebitno revolucijo v evropski prehranski industriji sproža Francija, ki namerava z barvnimi nalepkami označiti stopnjo zdravosti prehrambnih izdelkov.

T.i. semaforično označevanje, naj bi z zelenimi nalepkami označevalo najbolj zdravo hrano, na primer sadje in zelenjavo, manj zdrava hrana, kot je na primer polnomastni jogurt, naj bi bila označena z rumenimi, nezdrava hrana pa z rdečimi nalepkami. Tako naj bi kupcem že v trgovini dali vedeti, kateri izdelki so bolj sladki, slani ali mastni.

Ena izmed glavnih skrbi industrije je, da bi rdečo nalepko dobili tudi izdelki kot so ribe, oreščki in oljčno olje. Hkrati pa si le-ta prizadeva, da na izdelkih ne bi bilo nikakršne barvne označbe o nezdravosti izdelka. Francija se je za ukrep odločila po tem, ko se je leta 2015 s svežnjem zdravstvenih reform zavezala k spodbujanju zdrave prehrane.

Zakonodaja EU, ki je po pisanju Politica.eu pod vplivom lobijev sicer dovoljuje barvno označevanje živil pod pogojem, da to ni v škodo trgovini, zato bo predlagan ukrep glede na odzive najverjetneje še moral čez presojo zakonitosti.

Nedavne raziskave sicer kažejo, da semaforično označevanje sicer podpirajo tudi Italijani, Britanci, Nemci in Madžari, ki upajo, da bo Francozom poskus uspel, da se bo kasneje lahko razširil tudi po večjem delu Evrope.