V EU prošenj za azil vse manj, v Sloveniji pa so v porastu

V prvi četrtini leta je v državah Evropske unije za azil zaprosilo okoli 287.000 ljudi, kar je 33% manj, kot v zadnji četrtini lanskega leta, ugotavlja Eurostat. Po drugi strani je v Sloveniji letos skoraj petkrat več prosilcev za mednarodno zaščito kot leta 2015.

Marca 2016 je na rezultat prošnje za azil v EU čakalo več kot milijon prosilcev.

V EU največ prosilcev iz Sirije, v Sloveniji iz Afganistana

Še vedno največ prosilcev za azil prihaja iz Sirije, ki predstavljajo dobro tretjino prosilcev. Sledijo jim prosilci iz Iraka in Afganistana. Prosilci iz teh treh držav skupaj predstavljajo 60 % vseh, ki zaprosijo za mednarodno zaščito.

V Sloveniji jih največ, 35 %, prihaja iz Afganistana,  26 % jih je iz Sirije in 18% iz Iraka.

Nemčija v številu prošenj še vedno vodi

Največ prošenj še vedno sprejema Nemčija, ki je od prejšnjega poletja sprejela več kot milijon migrantov, sprejela pa je 61 % prošenj, torej prošnje 175.000 migrantov za azil iz celotne EU.

Sledijo ji Italija z 22.300, Francija z 18.000, Avstrija z 13.900, in Velika Britanija z 10.100 prošnjami.

Največji upad prošenj v skandinavskih državah, največji porast na Madžarskem in v Sloveniji

Število prošenj je letos najbolj upadlo v skandinavskih državah: največ na Švedskem, za kar 91%, Finskem za 85% in na Danskem za 74%. Velik upad je opazen še na Nizozemskem za 72% in v Belgiji za 70%, Avstrija pa je ob povečanem nadzorovanju mej prejela 55% manj prošenj, kot prej.

Za razliko od lanskega leta pa je število prosilcev za kar 691% poraslo na Madžarskem, 391% v Sloveniji (iz sto prošenj v zadnji četrtini 2015 na 485 prošenj v prvi četrtini 2016), in 252% na Hrvaškem.

Najmanj prošenj v Baltskih državah in na Slovaškem

Najmanj prošenj za azil je bilo na Slovaškem ter v Estoniji, Romuniji, Litvi, na Portugalskem in Latviji, kjer za azil v posamezni državi ni zaprosilo več kot 16 migrantov. V Estoniji, Litvi, Latviji, na Poljskem in Češkem večje število prihaja iz Rusije in Ukrajine.