V obdobju aktualne vlade nosi vsakdo preko 3.800 evrov dodatnega dolga

Podatki o stanju slovenskih javnih financ v zadnjih letih kažejo na izrazito rast javnega dolga. Po razpoložljivih uradnih podatkih se je skupni javni dolg Republike Slovenije povečal z 38,9 milijarde evrov konec leta 2021 na približno 47 milijard evrov leta 2025, kar predstavlja opazno povečanje v razmeroma kratkem časovnem obdobju. Gre za eno hitrejših rasti zadolženosti države v zadnjih letih, kar odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Če navedeno povečanje dolga porazdelimo med približno 2,1 milijona prebivalcev Slovenije, dobimo izračun, po katerem vsak prebivalec nosi približno 3.857 evrov dodatnega dolga, ki je nastal v obdobju aktualne vlade.

Povprečna družina dodatnih 10.000 evrov dolga

To pomeni, da je vsak državljan posredno vključen v povečanje javnega dolga, povprečna slovenska družina pa je zaradi tega obremenjena s skoraj 10.000 evri dodatnega dolga. O teh izračunih poročajo tudi nekateri drugi mediji, pri čemer so podobni podatki razvidni tudi iz javno dostopnih dokumentov Ministrstva za finance.

Vsak prebivalec nosi približno 3.857 evrov dodatnega dolga, ki je nastal v obdobju aktualne vlade.

Pregled gibanja javnega dolga po posameznih letih potrjuje, da ne gre za enkraten skok, temveč za postopno in stalno rast. 31. decembra 2022 je javni dolg znašal približno 41,40 milijarde evrov, 31. decembra 2023 se je povečal na okoli 43,74 milijarde evrov, konec leta 2024 pa je dosegel približno 44,90 milijarde evrov. Po zadnjih informacijah je bila država dodatno zadolžena še za 750 milijonov evrov, kar pomeni, da se je javni dolg med koncem leta 2021 in začetkom leta 2026 povečal za skupno približno 8,1 milijarde evrov v nominalnih zneskih.

Visoki prihodki in še večje zadolževanje

Takšen trend rasti dolga je še posebej pomemben v kontekstu dejstva, da se je zadolževanje odvijalo v obdobju relativno visokih proračunskih prihodkov. Po podatkih, ki jih navajajo Finance ter izhajajo iz uradnih proračunskih projekcij, so se prihodki države v zadnjih letih gibali na zgodovinsko visokih ravneh. To kaže, da povečanje javnega dolga ni izključno posledica pomanjkanja prihodkov, temveč predvsem razmerja med prihodki in odhodki ter obsega porabe.

Za boljšo predstavo o vplivu zadolževanja na prebivalce je smiselno pogledati učinek dodatnega dolga na raven gospodinjstev. Povprečna slovenska družina ima približno 2,5 člana, kar pomeni, da na vsako povprečno družino odpade okoli 9.643 evrov dodatnega dolga, ki je nastal v obravnavanem obdobju. Če bi država ta dolg želela neposredno odplačati z enkratnimi prispevki prebivalstva, bi to za povprečno družino pomenilo obveznost v višini skoraj 10.000 evrov.

Povečanje javnega dolga ni izključno posledica pomanjkanja prihodkov, temveč predvsem razmerja med prihodki in odhodki ter obsega porabe.

Gre za nominalne številke, ki jasno kažejo, da se je javni dolg v zadnjih letih občutno povečal. Takšna rast ima lahko več dolgoročnih posledic. Višji javni dolg praviloma pomeni tudi višje stroške servisiranja dolga, večjo občutljivost javnih financ na spremembe obrestnih mer ter manj fiskalnega prostora v prihodnjih proračunih. To lahko vpliva na sposobnost države, da se v prihodnje odziva na morebitne gospodarske ali socialne izzive.

Odgovornost za vodenje fiskalne politike in upravljanje javnih financ v tem obdobju nosi aktualna vlada pod vodstvom Roberta Goloba. Podatki o rasti dolga tako predstavljajo pomembno izhodišče za razpravo o učinkovitosti proračunske politike, prioritetah porabe in dolgoročni vzdržnosti javnih financ. Razprava o teh vprašanjih je ključna tudi z vidika prihodnjih generacij, ki bodo posledice današnjih fiskalnih odločitev občutile v prihodnjih letih.