Inflacija z največjo rastjo po letu 2022: dražja energija, stanovanja in storitve

Po več mesecih umirjanja se inflacija v evrskem območju znova krepi. Po prvih ocenah Eurostata je marca dosegla 2,5 odstotka, kar pomeni opazen skok glede na februarskih 1,9 odstotka. Gre za največje povečanje po letu 2022, ko je Evropo pretresla energetska kriza.

Na prvi pogled gre za zmeren dvig, vendar dinamika spremembe kaže, da inflacijski pritiski še zdaleč niso izginili. Nasprotno – vračajo se hitreje, kot so pričakovali analitiki.

Slovenija: inflacija pri 2,5 odstotka, a struktura razkriva več

Tudi Slovenija beleži podobno inflacijsko sliko. Letna inflacija je marca znašala 2,5 odstotka, kar je pol odstotne točke več kot leto prej. Vendar skupna številka skriva pomembne razlike med posameznimi kategorijami.

Storitve so se podražile za 3,7 odstotka, blago za 1,9 odstotka, pri čemer je rast cen blaga dnevne porabe dosegla kar 2,7 odstotka. Prav ta segment – osnovne dobrine – najbolj vpliva na vsakdanje življenje ljudi in se po ocenah lahko še naprej draži.

Kračun: inflacija kratkoročno pomaga, dolgoročno pa obremenjuje javne finance

Dr. Davorin Kračun opozarja, da inflacija nima enoznačnega učinka na javne finance. Sprva lahko poveča javnofinančne prihodke, vendar se ta učinek sčasoma obrne.

Po njegovih besedah »vpliv inflacije na javnofinančne izdatke sčasoma preseže vpliv na prihodke«, kar pomeni, da dolgotrajnejša inflacija postane dodatno breme za državni proračun.

Energija, stanovanja in komunala: glavni motorji rasti cen

K skupni inflaciji so marca največ prispevali energenti, voda in stanovanjski stroški, kjer je rast cen dosegla kar 5,8 odstotka. Gre za kategorije, ki so za gospodinjstva ključne in jih je težko nadomestiti ali zmanjšati.

Pomemben vpliv imajo tudi dražja hrana in brezalkoholne pijače, kjer je rast cen znašala 2,8 odstotka.

Posebej izstopajo še:

• finančne in zavarovalne storitve (+9,5 %),
• alkohol in tobak (+5,3 %),
• zdravstvene storitve (+4 %),
• gostinstvo in turizem (nekaj nad 3 %).

Čeprav nekatere od teh kategorij manj vplivajo na skupni indeks, pomembno prispevajo k občutku splošne draginje.

Energija kot sprožilec širšega inflacijskega vala

Eden ključnih razlogov za marčevski obrat je energija. Po daljšem obdobju padanja cen se je trend obrnil, letna rast cen energije pa je dosegla skoraj pet odstotkov.

Energetski trg tako ostaja osrednji dejavnik nestabilnosti. Vsaka podražitev energentov se hitro prelije v druge sektorje – od transporta do hrane.

Dražje gorivo: prvi signal za višje življenjske stroške

Podražitve se najprej poznajo pri gorivih. Višje cene bencina in dizla neposredno povečujejo stroške mobilnosti, a njihov vpliv se tu ne ustavi.

Dražji transport pomeni tudi dražjo hrano, storitve in logistiko. Gre za verižni učinek, ki inflacijo razširi po celotnem gospodarstvu.

Slovenija pod povprečjem – a deloma zaradi ukrepov države

Slovenija sicer ostaja rahlo pod evrskim povprečjem, vendar je to deloma posledica ukrepov države.

Z nižanjem trošarin in začasnimi razbremenitvami pri dajatvah je vlada ublažila rast cen goriv. To pomeni, da se lahko inflacija ob morebitni odpravi teh ukrepov hitro poveča.

GZS in vlada: med konkurenčnostjo in socialnimi pritiski

Na razmere opozarja tudi Gospodarska zbornica Slovenije, kjer poudarjajo, da rast cen energije neposredno zvišuje stroške podjetij.

Podjetja so ponovno pred dilemo: višje stroške prenesti v cene ali jih pokriti z nižjimi dobički. Prva možnost povečuje inflacijo, druga pa zmanjšuje investicije in konkurenčnost.

Vlada medtem išče ravnotežje med omejevanjem cen in stabilnostjo javnih financ, kar postaja vse zahtevnejše.

Dražja posojila

Rast inflacije vpliva tudi na pričakovanja glede ukrepov Evropska centralna banka. Možnost ponovnega dviga obrestnih mer pomeni dražja posojila.

Gospodinjstva se tako soočajo z dvojnim pritiskom: višjimi cenami življenjskih potrebščin in višjimi obroki kreditov. Podjetja pa z dražjim financiranjem investicij.

Velike razlike v Evropi

Inflacija v evrskem območju ni enotna. Najvišjo rast cen beleži Hrvaška (4,7 %), medtem ko sta Italija in Ciper med državami z nižjo inflacijo. Nemčija pa se ponovno sooča z rastjo cen.

Ekonomisti: inflacija ostaja odprto tveganje

Ekonomisti opozarjajo, da inflacija še ni premagana. Dr. Igor Masten izpostavlja odvisnost Evrope od energije, medtem ko Jože P. Damijan opozarja na možnost novih energetskih šokov.

Inflacija kot trajno tveganje

Marčevski skok inflacije ni zgolj statistični odklon, temveč opozorilo. Po obdobju relativnega miru se znova kaže, kako hitro se lahko razmere spremenijo.

Za Slovenijo to pomeni, da inflacija ni več začasna, temveč je trajen dejavnik negotovosti, ki vpliva na cene, kredite, podjetja in vsakdanje življenje ljudi.