V opoziciji kritični do neizvedenih in izvedenih razpisov – tudi svojih

Iz ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino so v torek sporočili, da je razpis za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco, prek katere naj bi vsak državljan dobil brezplačen dostop do orodij umetne inteligence, ustavljen. Julija so na ministrstvu za izobraževanje ugotovili, da bo do konca leta zmanjkalo približno 133 milijonov evrov. Za javno naročilo je bilo namenjenih 10 milijonov evrov letno, po navedbah ministrstva bodo ta sredstva sedaj namenjena zmanjševanju primanjkljaja. V Svobodi so prepričani, da je odločitev ministrstva kratkovidna in škodljiva. Ocenjujejo, da aktualna vlada s to potezo Slovenijo vleče v preteklost. V Levici pa so kritični do nedavno izvedenega razpisa, ki je bil sicer pripravljen in voden pod prejšnjo vlado in s katerim je agencija Spirit razdelila skoraj 69 milijonov evrov. »Če bo dodatno preverjanje to zahtevalo, bo izvedena tudi neodvisna zunanja revizija,« je sporočlilo ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Anže Logar.

Takratni premier Robert Golob je ob razpisu za nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco napovedal, da bo država vsem prebivalcem omogočila brezplačen dostop do vseh orodij umetne inteligence in da gre za projekt prihodnosti, ki bo okrepil ustvarjanje znanja ter zagotovil varen in suveren dostop do modelov, ki bodo delovali znotraj evropskih pravil. Izjave so dajale vtis, da Slovenija vzpostavlja novo, doma razvito platformo, namenjeno celotni populaciji, z lastnimi modeli, nadzorom nad podatkovnimi tokovi in vplivom na vedenje umetne inteligence. Toda razpisna dokumentacija je predvidevala nekaj drugega – o tem smo pisali tukaj.

Po pregledu izvrševanja državnega proračuna je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki ga vodi Borut Rončević, ugotovilo, da do konca leta primanjkuje približno 133 milijonov evrov. »Stanje je alarmantno. To niso sredstva za nove projekte ali dodatne ambicije ministrstva. Ugotovljeni primanjkljaj je resen in zaskrbljujoč,« je poudaril Rončević.

Največji del primanjkljaja predstavlja področje osnovnih in srednjih šol, kjer primanjkuje 111,6 milijona evrov. Na področju visokega šolstva primanjkljaj znaša 21,3 milijona evrov, od tega 20 milijonov evrov za zakonske obveznosti financiranja visokega šolstva ter 1,3 milijona evrov za raziskovalno infrastrukturo FAIR. Kot so sporočili, je ministrstvo pregledalo vse možnosti notranjih prerazporeditev in racionalizacije znotraj svojega finančnega načrta. Z notranjimi prerazporeditvami je ministrstvo zagotovilo približno 20 milijonov evrov za pokritje najnujnejših potreb. »Kljub temu ostaja odprt primanjkljaj v višini približno 113 milijonov evrov, ki ga z obstoječimi proračunskimi sredstvi ni več mogoče pokriti,« so sporočili.

Spomnimo, Golobova obljuba, da bo umetna inteligenca prišla v vsak dom, je zmotila Inštitut Danes je nov dan, ki je skupaj z 71 strokovnjaki in organizacijami v odprtem pismu izrazil nasprotovanje javnemu naročilu tujih orodij umetne inteligence. Podpisniki so menili, da nakup ogroža digitalno suverenost Slovenije, varnost uporabnikov in nasprotuje nacionalnim ter evropskim strateškim usmeritvam.

Poudarili so, da v Sloveniji intenzivno razvijamo svoje velike jezikovne modele. Zato so se spraševali, zakaj država kupuje pri tujih tehnoloških korporacijah in sredstev ne usmeri v razvoj javne odprtokodne slovenske generativne umetne inteligence, kar zasleduje tudi NpUI 2030. »Zaskrbljeni smo ob dejstvu, da v procesu oblikovanja javnega naročila ni bilo opravljeno posvetovanje s strokovnimi in splošnimi javnostmi,« so zapisali in med drugim opozorili na spoštovanje avtorskih, pa tudi delavskih pravic. K ponovnem premisleku je Goloba takrat pozvala tudi nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. 

»Izgovor, da se s tem prihrani 10 milijonov evrov, je smešen ob dejstvu, da se z napovedanim rebalansom odhodki proračuna zvišujejo za 700 milijonov,« so zapisali v Svobodi in opozorili, da so od uporabe umetne inteligence odvisni rezultati v znanosti, raziskovanju, inovacijah, trženju, logistiki ... Prepričani so, da je 10 milijonov evrov za model umetne inteligence naložba, ki bi se tisočkrat povrnila. »Vlada Janeza Janše v času, ko se bitke dobivajo z droni, ki jih vodi umetna inteligenca, in se blaginja ustvarja s kvantnimi računalniki, vlaga v rakete, oklepna vozila, jahte in pokojnine bančnih menedžerjev ter dizelske avtomobile ministrov,« so zapisali. Izrazili so tudi zaskrbljenost, da ministrstvo ob ustavitvi razpisa ni ponudilo nobenega alternativnega načrta za razvoj umetne inteligence v Sloveniji.

V Levici kritični do izvedenega razpisa, ki je bil pripravljen in voden pod prejšnjo vlado

»Agencija Spirit, ki sodi pod ministrstvo Anžeta Logarja, je na ponovljenem razpisu za investicije v Zasavju in Savinjsko-šaleški regiji razdelila skoraj 69 milijonov evrov. To je nekajkrat več od skupne vsote denarja, ki ga država ne želi nameniti medijem, znanstvenikom, kulturnikom in nevladnim organizacijam,« je te dni na Facebooku napisala poslanka Nataša Sukić (Levica).

Demokrati so se na njeno kritiko odzvali z ugotovitvijo, da opozicija odkriva napake svoje lastne vlade. Razpis Spirita za Zasavje in Savinjsko-šaleško premogovno regijo je bil namreč pripravljen in voden pod prejšnjo vlado. »Danes pa bi odgovornost za posledice teh odločitev radi pripisali nam. Opozicija se torej glasno zgraža nad problemi, ki so jih sami zakuhali in pustili za seboj. Ampak to je treba pozdraviti. Ko tudi opozicija začne kritizirati ravnanja in odločitve svoje prejšnje vlade, je to vendarle korak v pravo smer. Morda bomo končno lahko skupaj začeli odpravljati neustrezne prakse, ki so jih pustili za seboj,« so zapisali Demokrati, ki jim predseduje Anže Logar, sicer tudi minister za gospodarstvo.

»Od Spirit Slovenija sem zahteval podrobno poročilo o izvedenem razpisu in preverjanje vseh postopkov,« je sporočil Logar. Pojasnil je, da ministrstvo v izbor projektov ni moglo posegati, z rezultati pa so bili seznanjeni šele v začetku avgusta. Po prejemu seznama izbranih projektov je minister zahteval dodatno preverjanje izvedenega postopka in pridobitev podrobnih informacij. Predlagal je tudi, da se s podpisovanjem sklepov počaka do razjasnitve vseh odprtih vprašanj. Če bo dodatno preverjanje to zahtevalo, bo izvedena tudi neodvisna zunanja revizija. »Pri javnem denarju ni prostora za dvome. Naše vodilo je jasno: transparentnost, smotrna poraba sredstev in ničelna toleranca do korupcije,« je zatrdil Logar.

Sukićeva je Logarju sicer očitala 1,8 milijona evrov, ki naj bi jih po poročanju portala Necenzurirano država namenila podjetju Presta. Podjetje je ustanovil Tomaž Ročnik, nekoč eden najbogatejših Slovencev, ki je bil zaradi zlorabe položaja pri propadu Klasja Celje pravnomočno obsojen na dve leti zapora; Vrhovno sodišče je sodbo pozneje razveljavilo zaradi procesne napake. Pri propadu Klasja je po navedbah poslanke delo izgubilo več kot sto ljudi. »Še pomembneje: država je od Ročnika terjala štiri milijone evrov odškodnine, medtem pa je ta glavnino svojega premoženja pred upniki umikal oziroma prenašal na sorodnike. Med njimi je bila tudi Zala Ročnik,« je zapisala ter dodala, da država sedaj isti družini odpira denarnico.

Spomnimo, nekdanji minister za gospodarstvo Matjaž Han je januarja 2025 odredil notranjo revizijo javnega razpisa za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji, potem ko je v javnost prišla novica, da sta na razpisu skoraj 20 milijonov evrov dobili podjetji VonPharma SI in Vital QI, ki sta imeli leta 2023 skupaj le pet zaposlenih. Podjetje Von Pharma, ki je ostalo brez subvencije na v koncu februarja razveljavljenem razpisu se je pritožilo na upravno sodišče. »Afera Spirit ni finančni škandal, ampak politični obračun, ki uničuje prihodnost ljudi in gospodarstva ter postavlja nevaren precedens za celotno slovensko poslovno okolje,« je ocenil lastnik podjetja Vonpharma Tadej Von Horvath. Direktor Spirita Rok Capl je zaradi domnevnih nepravilnosti pri razpisu odstopil. Notranja revizija razpisa za prestrukturiranje premogovnih regij ni ugotovila hujših nepravilnosti, več tukaj.

Junija 2025 je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) zaradi suma zlorabe evropskih sredstev izvedel več hišnih preiskav na območju Ljubljane, Celja in Maribora. Po poročanju portala Necenzurirano so bile preiskave povezane z afero Spirit – kriminalisti naj bi obiskali Von Horvatha, preiskavo pa naj bi opravili tudi pri njegovem sorodniku Mihi Tetičkoviću, ki mu je Von Horvath tik pred objavo razpisa prodal podjetje Vital QI. Tudi temu je Spirit pozneje na razpisu odobril skoraj 10 milijonov evrov subvencij. Primer preiskuje tudi Evropsko javno tožilstvo (EPPO), ki je po poročanju Mladine preverjalo sume poskusov in storjenih goljufij s subvencijami, ki vključujejo več kot 25 milijonov evrov evropskih sredstev. Po poročanju medijev se je v začetku avgusta pojavil oglas za prodajo objekta podjetja VonPharma.

Družbi VonPharma je Spirit sicer že leta 2022 odobril do 5,6 milijona evrov za proizvodnjo prehranskih dopolnil v Velenju, a je po zapletih zadržal izplačilo. Kot je poročala Mladina, je gospodarsko ministrstvo VonPharmi leta 2023 dodelilo tudi 1,06 milijona evrov nepovratnih sredstev za butični hotel na mariborskem Lentu. Von Horvath je bil sicer nekoč član podmladka SD. 

Novi razpis v vrednosti 68,7 milijona je Spirit objavil 3. oktobra 2025, torej še vedno pod Golobovo vlado. Po aferi so razpis sicer zaostrili: ločili so starejša in novoustanovljena podjetja, omejili subvencije za nova podjetja, maksimalno pomoč vezali na promet prejšnjega leta, vključili banke pri preverjanju investicijskih načrtov, zunanje ocenjevalce in preverjanje nekaznovanosti odgovornih oseb. Uradna objava izrecno pravi, da so dodali pogoje za omejevanje »špekulativnih prijav«; več tukaj.

Komisija Spirit je strokovni pregled in ocenjevanje vlog zaključila 22. maja 2026. Nova vlada Janeza Janše je bila imenovana šele 4. junija 2026. To pomeni, da so bila pravila razpisa določena, vloge vložene in njihovo vsebinsko ocenjevanje zaključeno še pod Golobovo vlado. Formalni postopki pa so se zavlekli čez menjavo oblasti. Spirit je sklepe o izboru oziroma neizboru prijaviteljem poslal 7. avgusta 2026, torej že pod Logarjevim ministrstvom. Prva izplačila še niso bila izvedena; izbrani morajo med drugim predložiti bančne garancije in nato skleniti pogodbe.

Pogoji ponovljenega razpisa so med drugim predvidevali preverjanje nekaznovanosti odgovornih oseb prijavitelja, ne pa tudi nekdanjih ustanoviteljev družbe oziroma njihovih sorodnikov. Dodatno varovalo je bila omejitev, po kateri višina subvencije ni smela presegati prihodkov podjetja v preteklem letu. Po podatkih, ki jih navaja Necenzurirano, ima Presta okoli dva milijona evrov letnih prihodkov, odobrena subvencija pa znaša 1,794 milijona evrov. Vsaj iz teh dveh kriterijev zato ni razvidno, da Presta pogojev razpisa ne bi izpolnjevala.