V Sudanu poteka boj glasov proti pištolam, bo to konec zgodovine nasilja? Ali še en genocid nad lastnim narodom?

Sudan je na robu. Po celotni državi je oblast onemogočila dostop do interneta, poteza, ki se je zelo radi poslužujejo tirani, da bi zatrli mobilizacijo protestnikov. Tako je edini način, da se organizirajo, trkanje od vrat do vrat. Edini način, da obveščajo javnost o dogajanju pa kontakti s sudansko diasporo, ki zvesto objavlja vse najnovejše. V preteklem tednu ni prišlo do spopadov med vojsko in protestniki, prišlo je do enostranskega napada na protestnike!

V glavnem mestu je bilo ubitih 100 protestnikov, posiljenih pa kar 70 oseb moškega in ženskega spola, nadaljnjih 20 je bilo ubitih v Darfurju. In pomnimo, da gre tu le za uradne podatke. Čeprav veliko trenutnega dogajanja spominja na žalostne zgodbe Arabske pomladi, menim, da imajo protestniki v Sudanu vseeno nekaj prednosti.

Najprej naj omenim, da mednarodne sile še niso jasno izrazile podpore tej ali oni strani, kajti politične koristi niso jasne. V Siriji so bila zavezništva skovana skoraj takoj po začetku spopadov, države v regiji in prav tako svetovne velesile so videle očitne koristi v podpori ene ali druge strani in tako je konflikt postal nasilnejši, pa tudi dolgotrajnejši. V Sudanu protestniki (še) niso oboroženi in nadaljujejo z mirnim pristopom. Dokler obstaja vsaj toliko mednarodnega pritiska na vojsko, da ta zadrži svojo roko, bo živelo upanje za mirno razrešitev. Trenutno je v Sudanu etiopska mirovna skupina, ki vodi pogajanja, če tak pristop uberejo še večje svetovne sile, je prihodnost svetla.

Poleg tega se mi zdi pomembno, da sudanske proteste že od decembra naprej v veliki meri vodi Sudanska profesionalna združba. To je skupina visoko izobraženih Sudancev, predvsem zdravnikov, profesorjev itd. Boj za oblast ljudstva tu ne izhaja iz nekih religioznih ali etničnih razlogov! Sama narava protestov ni diskriminatorna, to ni iskanje oblasti zgolj za del Sudancev, ampak za vse. Kljub temu, da je Sudan islamska država, z uvedenim šeriatskim pravom, je med bolj izpostavljenimi vodjami protestov ženska. Ta 22-letna Sudanka, ki je znana tudi pod naslovom Nubijska kraljica uspešno združuje protestnike in se pojavlja v videih, kjer glasno nagovarja množice.

Sudanci se zavedajo, da je prehod iz diktature v demokracijo zahteven, zato je še vedno predlagana tri letno prehodno obdobje. Protestniki se borijo, da bi ta prehod vodili civilisti in ne vojska, ki zelo jasno kaže protidemokratična nagnjenja. Stare ideje suverenosti držav so passe, prepričanje, da dogajanje v oddaljenih delih sveta, ni naša stvar, je passe. Okoljske krize in vojna stanja v današnjem svetu nosijo posledice daleč čez meje ene države. Samo loterija rojstva je določila, da smo mi rojeni v Sloveniji in oni v Sudanu. Kaj lahko naredimo, da posledice Sudana ne bodo prehude? Lahko beremo o Sudanu, govorimo o Sudanu, objavljamo o Sudanu, zahtevamo od naših izvoljenih predstavnikov, da kaj naredijo za Sudan in molimo za Sudan.