V zakulisju - Igor Kršinar, novinar tednika Reporter

Bog se nas usmili!

Igor Gošte je ugotovil, da je Igor Kršinar, pri katrerem že po naivnem in servilnem naslovu kolumne spoznaš, kdo je avtor, eden najprepoznavnejših slovenskih novinarjev, ki pišejo o politiki.

Čeprav imamo malo dobrih in serioznih novinarjev, so lahko vsi ostali skoraj brez izjeme užaljeni.

Prepoznaven novinar je in ostane vse življenje zvest svojemu prepričanju in ga ne menjuje, kakor mu narekujta denarnica ter vsakokratni ideološki gospodar.

Kaj je ostalo od nekdanjega Reporterja, ki ga je uredniško in postavil na noge Danilo Slivnik in na katerega sem nekoč na dan izzida čakal že ob šestih zjutraj pred trafiko.

Nič ni ostalo od njega, razen imena in novinarske ekipe, ki je revijo, njeno uredniško politiko in svoje duše prodala levemu tranzicijskemu medijskemu tajkunu.

Igor Kršinar pa mi ni imponiral ne v času prvotne uredniške politike in mi ne imponira zdaj, ko z vso svojo preprosto profesionalno infantilnostjo zvesto služi svojemu novemu eksistenčnemu ter ideološkemu gospodarju.

Igor Gošte je povsem neverodostojna medijska oseba.

Kot se je krvoločni Savel spremenil v svetniškega svetega Pavla, tako so se premnogi politiki in ugledni javni delavci iz komunistov spreobrnili v demokrate, med njimi npr. Pučnik, Janša, Požar, ko so dojeli, kam komunizem vodi in ko je prišel čas za spreobrnitev. Manj pogost, vendar spet ne tako redek pa je obraten proces, ko se nekoč ugledni ljudje spremenijo v režimske lakaje, npr. Markeš, dr. Hribar. Zanimiv primer je dr. Bučar, ki se je iz zapriseženega komunista spremenil v demokrata in odločnega nasprotnika komunizma, za kar je plačal visoko ceno, na stara leta (le kaj mu je kanilo v glavo?) pa spet stopil med rdečo elito. Precej tega spreminjanja barve pa je tudi pri Kršinarju. No, ni postal komunist, ima se za demokrata, toda ne more skriti strupenega antijanšizma. Če kdo, potem bo on (pod Odlazkovim patronatom) potopil Reporter, z obilno pomočjo zunanje sodelavke Sunčičeve, ki se je povsem spridila v pljuvalko "enkrat po levi, enkrat po desni strani", vse na ravni gostilniškega nakladanja. Zanimiv tip prilagodljivca pa je tudi Igor Gošte, tipični predstavnik "vsegliharstva". Saj je čisto simpatičen, ko piše zgodbe zasavskih knapov in obdeluje podeželsko idiliko. Ko pa ga zanese v politično sfero, tudi on ne more skriti antijanšizma. Torej sta se pri Reporterju (in v zgornjem intervjuju) našla dva istomišljenika. Naključje? Seveda ne. Škoda je Reporterjevega spreobračanja in posledično hiranja, saj se ostali novinarji trudijo biti objektivni.