Vatikan v novem dokumentu: homoseksualci ne morejo biti duhovniki
V najnovejšem dokumentu kongregacije za klerike s podpisom papeža Frančiška jasno piše, da se moškim z globokimi homoseksualnimi nagnjeni ne bi smelo pustiti vstopa v semenišče in posledično ne bi smeli postati katoliški duhovniki.
Ob vsem tem pa še opozarja na migrantske duhovne poklice, poziva k pozornosti, da bi lahko preprečili zlorabe otrok ter nove duhovnike vabi, da ne podležejo klerikalizmu, pišejo na Cruxnow.com.
Dokumentu z naslovom Dar duhovne poklicanosti je široka razprava o tem kar je bilo že nekaj časa znano, a je v svežem kontekstu zgolj še bolj poudarjeno.
Kongregacija tako javno zapove, da se je vsakdo, ki v sebi čuti globoka homoseksualna nagnjenja ali ima homoseksualne spolne odnose, dolžan odreči duhovniškemu poklicu. Dolžnost, da mu nadaljevanje v tej smeri odsvetujejo, imajo tudi duhovni vodje in spovedniki, vstop v semenišče pa mu morajo odreči tudi odgovorni za ocenjevanje pripravljenosti kandidatov, piše v dokumentu, izdanem pred dnevi.
Tako stališče o homoseksualcih, ki vstopajo v semenišče, je že leta 2005 zavzela Kongregacija za katoliško vzgojo, v novem dokumentu pa je ta del še posebej poudarjen.
Dokument se dotika vseh gejev, ki želijo vstopiti v semenišče ali vseh moških, ki vedo, da imajo v sebi globoka homoseksualna nagnjenja: "Čeprav jih Cerkev globoko spoštuje, ne more dovoliti, da v semenišče ali v duhovniški red vstopi nekdo, ki prakticira homoseksualne odnose ali podpira gejevsko kulturo."
Kongregacija v dokumentu izpostavlja dejstvo, da Cerkev "ne more spregledati negativnih posledic, ki lahko izhajajo iz posvečenja oseb, ki imajo globoka homoseksualna nagnjenja."
Čeprav je nekatera izmed teh področij urejal že dokument iz leta 2005, pa je nov precej bolj oster in ga zelo težko jemljemo iz konteksta. To se je namreč dogajalo z njegovim predhodnikom, ko so semenišča izločala samo kandidate, ki se niso zmogli držati celibata ali pa so bili globoko privrženi gejevskemu aktivizmu.
Duhovniški poklici med migranti so pomembni
Devetdeset stranski dokument, katerega prvi osnutek je bil napisan že leta 2014, vsebuje tudi nekaj drugih zelo zanimivih poudarkov.
Najprej se dotika področja negovanja avtohtonih poklicanosti k duhovništvu, kar pomeni, da duhovniki prihajajo iz različnih kulturnih okolji. Predvideva se namreč, da bo na nekem prostoru evangelij rasel, če bo dobil duhovnike s tega kulturnega območja.
Dokument tudi gleda na poklicanost v duhovniški poklic iz migrantskih skupnosti. Tudi tam lahko nastajajo duhovniški poklici. "Formiranje duhovnika migranta mora biti narejeno brez podcenjevanja kulturnih razlik, ki ponavadi privedejo do razlikovanja," je zapisano v dokumentu.
In kot tretje, dokument izpostavlja, da mora biti končni cilj vsakega programa za duhovniški poklic priprava kandidata po vzoru Jezusa Kristusa.
V Kongregaciji skozi dokument zelo poudarjajo pravilno pripravo na duhovni poklic, ki pa naj se po semenišču ne konča, ampak nadaljuje. Tu naj bi veliko vlogo prevzeli škofje, ki "morajo znati s semeniščniki vzpostaviti zaupne pogovore ter biti z njimi pošteni in odprti."
Bodite pozorni na zlorabe in problematično obnašanje oseb
Pomemben del dokumenta je namenjen opozorilom, da morajo župnije in verski redovi narediti več, da bi odkrili tiste duhovniške kandidate, za katere obstaja možnost, da bi zlorabljali otroke.
"Največja pozornost mora biti namenjena varovanju mladoletnih in tistih odraslih, ki so krhki. Potrebno je biti pozoren na vse tiste, ki so v semenišču, ki hočejo vanj vstopiti ali so morebiti že prejeli duhovniško posvečenje, da niso vpleteni v kakršnakoli kazniva dejanja ali problematično obnašanje na tem področju."
Dokument pa nazadnje duhovniške kandidate opozarja pred podleganjem klerikalizmu. Semenišča pozivajo, da mladim duhovnikom ne vcepljajo klerikalne miselnosti.
Zadnje objave
Prekopavamo, pokopavamo in ne pokopljemo naših rajnih
8. 6. 2026 ob 6:00
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Avstrijska Koroška: kako so pred tremi desetletji depolitizirali bolnišnice
7. 6. 2026 ob 17:25
Mag. Albin Vrabič: V šolah bi morali iskati potencial
7. 6. 2026 ob 14:30
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Kam na izlet: S kolesom iz Radeč v Sevnico in nazaj
7. 6. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Abraham, model očetovstva
7. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
irena
To sem se tudi jaz spraševala. Za odgovor je treba ločit spol, spolno identiteto in spolno dejanje. Pri meni je bila spolno-identitetna motnja posledica družbenega okolja, v katerem sem odraščala. In dokler mi ni bilo dano spoznanje o čudovitem moškem svetu, ki ga je ustvari Bog, in spoznanju, kaj je človek in kaj sem jaz kot ženska, nisem našla miru, bila sem brez obstanka, pa je to trajalo od zgodnjega otroštva do 34. leta. Večna hvala in slava Jezusu za moje ozdravljenje! Veliko pričevanj je na internetu od bivših homoseksualcev (npr. youtube). Priporočam...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.