Večina občin za novo povprečnino, Združenje občin ne - Smrdelj: »Zelo neresno je na kaj takega pristati, ker vemo, da so občine s povprečnino stisnjene v kot.«

Minister za finance in predstavnika Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije so danes podpisali dogovor o višini povprečnine. Ta bo vprihodnjem letu 771,33 evra,  kar je 46 evrov več kot letos, leta 2026 pa bo 775,29 evra. Zaradi višje povprečnine se za približno 5,7 milijona evrov zvišujejo tudi sredstva za uravnoteženje razvitosti občin. Združenje občin Slovenije dogovora ni podpisalo. Vlada je dogovor potrdila danes na dopisni seji.

Za podpis dogovora o višini povprečnine, ki predstavlja na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin, so bili danes predvideni minister Klemen Boštjančič ter predsedniki Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Združenja občin Slovenije, vendar slednje dogovora ni podpisalo. Pred tem so potekala uskaljevanja.

Poleg povišanja povprečnine se za variabilni del financiranja občin, namenjen odpravi nesorazmerij v financiranju občin in zmanjševanju razvojnih razlik, občinam zagotovi dodaten denar v višini 1,5 odstotka dohodnine, vplačane v letu 2023. Variabilni del bi tako skupaj bil dodatnih 47,88 milijona evrov, in sicer bi se 75 odstotkov tega denarja namenilo za odpravo nesorazmerij v financiranju občin ter 25 odstotkov za zmanjševanje razvojnih razlik. To pomeni, da bi občine z izkazanim nesorazmerjem med prejetimi sredstvi iz dohodnine in stroški za izvajanje zakonskih nalog v zadnjih treh letih skupaj prejele 35,91 milijona evrov dodatnih sredstev, za zmanjševanje razvojnih razlik med občinami pa bi namenili še dodatnih  12 milijonov evrov. To delitev je Boštjančič označil za kompromis.

Želeli bi si višje povprečnine

Kot je za STA dejala Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije, bi si sicer želeli višjo povprečnino, saj je potreb občin zelo veliko, a je bilo to največ, kar jim je minister lahko ponudil. Čeprav v skupnosti pozdravljajo doseženi dogovor, pa predsednik Skupnosti občin Slovenije in novomeški župan Gregor Macedoni izpostavlja, da še vedno obstaja razlika med stroški in prihodki občin, kar bo izziv v prihodnje.

Boštjančič je izpostavil, da na ministrstvu za javno upravo že nekaj časa pripravljajo spremembe zakona o financiranju občin in da bodo v skladu z danes podpisanim dogovorom tako formulo za izračun povprečnine, ki upošteva tudi medletno rast stroškov za financiranje občinskih nalog, kot formulo za dodatek za podfinancirane občine zapisali v zakon. »To pomeni, da bi se morala povprečnina izračunati na podlagi formule in ne s pogajanji,« je poudaril Boštjančič.

Po navedbah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča bo novi zakon o financiranju občin prinesel še nekatere druge sistemske izboljšave, med katerimi je izpostavil nove kazalnike za izračun ogroženosti občin, dvig obsega možnega zadolževanja občin in možnost izdajanja občinskih obveznic, predvsem za nove razvojne in investicijske načrte.

Smrdelj: predlagana povprečnina je nesorazmerno nizka

Predsedstvo Združenja občin Slovenije pa se je odločilo, da dogovora ne podpišejo, je za STA pojasnil predsednik združenja Robert Smrdelj. Predlagana povprečnina je po njegovih besedah nesorazmerno nizka. Spomnil je, da so v združenjih predlagali povprečnino v višini 818 evrov, čeprav bodo stroški za izvajanje nalog po izračunih presegali 870 evrov na prebivalca v povprečju, predlagana povprečnina pa je za 100 evrov nižja. »Zelo neresno je na kaj takega pristati, ker vemo, da so občine s povprečnino stisnjene v kot,« je dejal.

Prav tako pa se ne strinjajo z načinom delitve dodatnih sredstev za občine, ključ za delitev je po njihovem prepričanju nedorečen, ne temelji na preverjenih izračunih, pri tem je veliko neznank in dilem, zato ga ne morejo podpreti. Po Smrdeljevih besedah je bila ideja, da se denar razdeli na čim bolj učinkovit način, da ga dobijo tisti, ki imajo največje težave, a je dikcija v dogovoru zelo splošna in ni jasno, po kakem ključu se bodo sredstva delila.

Združenje občin Slovenije je v pogajanjih sicer predlagalo, da bi se dodatna sredstva delila v razmerju dve tretjini za podfinancirane občine, eno tretjino sredstev pa za vse, na kar pa vladna stran ni mogla pristati, je izpostavil Boštjančič.

Združenji mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije zastopata 195 od skupno 212 občin v državi, je spomnil Boštjančič in izrazil obžalovanje, da dogovora niso podpisali tudi v Združenju občin Slovenije.

Minister sicer pričakuje, da se bodo pomisleki o delitvi dodatnih sredstev za občine nadaljevali tudi ob sprejemanju zakonodaje v DZ, saj v pogajanjih niso dosegli soglasja z vsemi.